Evroposlanci za obsežnejši dolgoročni proračun unije od predlaganega
Evroposlanci si bodo v pogajanjih s članicami o predlogu dolgoročnega proračuna EU 2028-34 prizadevali za večji obseg, kot je predlagala Evropska komisija. V skladu z danes sprejetim stališčem parlamenta bi moral proračun znašati 2014 milijard evrov, pri čemer v ta znesek stroški za odplačevanje dolga za sklad za okrevanje ne bi smeli biti všteti.
Evropski parlament je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 370 glasovi za, 201 proti in 84 vzdržanimi sprejel izhodišče za pogajanja s Svetom EU o predlogu prihodnjega večletnega finančnega okvirja EU (MFF), v katerem predlaga, da bi višina MFF v prihodnjem sedemletnem obdobju znašala 2014 milijard evrov.
To je po navedbah parlamenta približno 197 milijard oziroma 10 odstotkov več od predloga komisije iz julija lani. Ta je sicer predlagala MFF v višini 1985 milijard evrov, a je v proračunski okvir vključila tudi 168 milijard evrov stroškov za odplačevanja dolga za financiranje evropskega sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19. Parlament medtem predlaga, da ti stroški ne bi bili vključeni v proračunski okvir.
“Menimo, da odplačevanje dolga ne bi smelo iti na račun upravičencev in programov. Predlagamo, da se celoten proračun, ki ga je predlagala komisija, porabi za programe. Dolg pa bi odplačali z uvedbo novi lastnih virov financiranja proračuna EU,” je v dopoldanski razpravi pojasnil eden od dveh evroposlancev, pristojnih za dolgoročni proračun, Siegfried Muresan (EPP).
Pogajalsko izhodišče parlamenta ne spreminja prenovljene strukture MFF s tremi osrednjimi stebri, ki jo je predlagal Bruselj, vendar pa poslanci po besedah druge poročevalke za MFF Carle Tavares (S&D) nasprotujejo “ponovni nacionalizaciji” proračuna EU. Opozorila je, da bi lahko uvedba nacionalno-regionalnih reformnih načrtov oslabila evropske politike, prinesla manj preglednosti, pa tudi manj predvidljivosti za upravičence do sredstev.
Na podlagi teh načrtov bi države članice v skladu s predlogom Bruslja prejemale sredstva za kohezijsko politiko, skupno kmetijsko politiko, socialno politiko, ribiško in pomorsko politiko ter notranje zadeve. V načrtih bi v sodelovanju z regijami določile reforme in naložbe, ki bi jih morale izvesti, če bi želele prejeti evropska sredstva.
Komisija je predlagala, da bi za ta prvi steber proračuna namenili 865 milijard evrov, medtem ko se parlament zavzema za sredstva v višini 973 milijard evrov.
Evropski parlament si bo v pogajanjih s članicami prizadeval tudi za zvišanje sredstev za sklad za gospodarsko konkurenčnost unije za 55 milijard evrov glede na predlog komisije, ki predvideva nekaj manj kot 410 milijard evrov.
Za tretji steber, namenjen zunanjemu delovanju EU, pa bi parlament namesto predlaganih 215 milijard namenil 239 milijard evrov.
“V Evropskem parlamentu verjamemo, da če želi biti Evropa močna, potrebuje orodja. In proračun je orodje bistvenega pomena. Evropa je lahko močna zgolj z močnim proračunom,” je v razpravi o obsegu proračuna poudaril Muresan.
Evropski parlament je tako pripravljen na pogajanja s Svetom EU, ki pa svojega stališča skoraj zagotovo ne bo sprejel pred koncem leta. Prvi osnutek pogajalskega izhodišča z višino sredstev za posamezna področja bo ciprsko predsedstvo Sveta po napovedih predstavilo do sredine junija. Države članice si sicer v pogajanjih o MFF običajno prizadevajo za manjši obseg proračuna kot parlament.
