Število rojstev v Nemčiji najnižje po drugi svetovni vojni
V Nemčiji se je lani rodilo najmanj otrok po drugi svetovni vojni, kažejo danes objavljeni podatki nemškega statističnega urada. Število rojstev je lani padlo četrto leto zapored na okoli 654.300, kar je 3,4 odstotka manj kot leta 2024.
Kot kažejo danes objavljeni začasni statistični podatki, je lani umrlo 1,01 milijona ljudi, kar pomeni, da je umrlo 352.000 ljudi več, kot se jih je rodilo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V statističnem uradu so izpostavili, da je to največji negativen naravni prirast v Nemčiji po drugi svetovni vojni, vključno z obdobjem hladne vojne, ko je bila država še razdeljena na zahodno Zvezno republiko Nemčijo, članico Nata, in komunistično vzhodno Nemško demokratično republiko.
Padec števila rojstev je po oceni statističnega urada mogoče pripisati demografskemu upadu, ki je sledil ponovni združitvi Nemčije leta 1990, saj so zdaj manjše generacije dosegle zgodnja trideseta leta, ko se mnogi odločajo, ali bodo imeli otroke.
Več kot 35 let po združitvi je sicer trend rojstev v državi ostal neenakomeren, pri čemer je bil leta 2025 upad rojstev v odnosu do leta 2024 izrazitejši v vzhodnih regijah, kjer je bil 4,5-odstoten, kot v zahodnih zveznih deželah, kjer je bil 3,2-odstoten. Od vseh 16 zveznih dežel pa so porast rojstev lani zabeležili samo v Hamburgu, kjer je bilo 0,5 odstotka več rojstev kot leto prej.
Predhodni statistični podatki kažejo še, da so manj rojstev v letu 2025 zabeležili tudi v Franciji, Avstriji, Italiji in na Švedskem. V Španiji, na Nizozemskem in Finskem pa kaže, da se je raven rojstev stabilizirala, še poroča dpa.
V Sloveniji se je po začasnih podatkih statističnega urada (Surs) lani rodilo okoli 16.800 otrok, potem ko se jih je leta 2024 po končnih podatkih rodilo 16.875. Lani je medtem umrlo okoli 21.200 prebivalcev, kar je nekoliko manj kot leta 2024, še piše na spletni strani Sursa, ki bo končne podatke za leto 2025 objavil 23. junija. Negativen naravni prirast sicer Slovenija beleži že nekaj let.
