ZZZS po prvih ocenah leto 2025 zaključil s 86,1 milijona evrov primanjkljaja

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je po prvih ocenah leto 2025 zaključil s 86,1 milijona evrov primanjkljaja v delu za obvezno zdravstveno zavarovanje. V delu obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo pa je leto končal s 143 milijoni evrov presežka prihodkov nad odhodki.

Prihodki za obvezno zdravstveno zavarovanje so znašali 5,76 milijarde evrov, odhodki pa 5,85 milijarde evrov. Transfer iz državnega proračuna je lani znašal 420 milijonov evrov. Primanjkljaj bodo v celoti pokrili iz presežka preteklih let.

Predsednik upravnega odbora ZZZS Miroslav Smrekar je na današnji novinarski konferenci dejal, da je bil primanjkljaj načrtovan, “tako da je rezultat na cilju”. Dodal je, da so na poslovanje vplivali učinki plačne reforme, in sicer prenizko vrednotenje stroškov plač v javnem zdravstvu, povečanje absentizma in nižji vplačani prispevki ob koncu leta.

V delu obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo je zavod leto 2025 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 143 milijonov evrov. Prihodki so znašali 270,6 milijona evrov, odhodki pa 127,7 milijona evrov. Presežek bodo prenesli v prihodnja leta, je danes pojasnila vodja področja za finance in računovodstvo Daniela Dimić.

Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo pa je povedal, da so v letu 2025 z omejenimi sredstvi uspeli zadržati raven kazalnikov na zavidljivi ravni in zagotovili stabilno financiranje. Povečalo se je število izvedenih programov, s plačilom prospektivnih programov po realizaciji pa se je povečala tudi dostopnost.

Po njegovih besedah z optimizmom navdaja povečanje števila opredeljenih oseb v letu 2025, kljub temu pa je bilo brez izbranega zdravnika konec decembra 136.533 ljudi. Veseli ga tudi pozitivni trend na področju obvladovanja absentizma ob koncu leta in dodatne možnosti pri nadzoru bolniškega staleža. “Želeli bi poudariti, da bolniški stalež je stalež, ne pa bolniški dopust. Iz tega vidika so ukrepi namenjeni predvsem nadzoru nad neupravičenim koriščenjem bolniškega staleža,” je povedal Ljoljo.

Dimić je dejala, da so odhodki za bolniška nadomestila lani znašali 38 milijonov evrov, kar je šest odstotkov več kot leto prej. V preteklih letih so imeli na tej postavki sicer bistveno višjo rast, lanska “relativno ugodna rast” pa je posledica pozitivnega vpliva interventne zakonodaje, ki je bolniško odsotnost v breme delodajalca podaljšala z 20 na 30 dni.

Za leto 2026 Ljoljo napoveduje niz ukrepov na vseh področjih delovanja zavoda. Ključna naloga zavoda pa je povečati učinkovitost porabe sredstev in zagotoviti večjo vrednost za vsak porabljen evro. Med ukrepi je naštel zmanjšanje nepotrebnih storitev, izvajanje bolj aktivne vloge na področju cen kardioloških medicinskih pripomočkov in soupravljanje čakalnih dob z aktivno vključitvijo v možnost bolj racionalnega napotovanja na sekundarni nivo. To želijo doseči z spodbujanjem e-posveta, torej posvetovanja med družinskimi zdravniki in specialisti, v kakšnih primerih se izvajajo napotitve na sekundarni nivo.

Letos želijo preizkusiti tudi možnost plačevanja glede na izide zdravljenja (na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava) v delu kardiologije ter načrtujejo dodatno informiranje zavarovancev s krepitvijo portala. Pripravljajo strategijo delovanja zavoda 2026-2030, med glavnimi poudarki pa so postavitev zavarovanca v središče, delovanje na področju preventive ter vlaganje v digitalizacijo in napredno analitiko.