Umetno inteligenco pri načrtovanju potovanj po izsledkih raziskave uporablja več kot polovica Slovencev
Umetno inteligenco pri načrtovanju potovanj uporablja 64 odstotkov Slovencev, najpogosteje pri iskanju lokalnih nasvetov in priporočil. Med največjimi prednostmi umetne inteligence izpostavljajo prihranek časa, je pokazala raziskava družbe Visa.
Da umetno inteligenco pri načrtovanju potovanj uporablja redno, je odgovorilo 15 odstotkov anketirancev iz Slovenije. 26 odstotkov jo uporablja občasno, 23 odstotkov pa redkeje, so ta teden sporočili iz ponudnika kartičnih plačil.
Na umetno inteligenco se najpogosteje zanašajo pri iskanju lokalnih nasvetov in priporočil (59 odstotkov), pripravi podrobnega načrta poti (45 odstotkov) ter iskanju najboljših ponudb (38 odstotkov).
Med najbolj cenjenimi prednostmi umetne inteligence izpostavljajo prihranek časa (60 odstotkov), enostavnost uporabe (54 odstotkov) ter dostopnost 24 ur na dan in vse dni v tednu (41 odstotkov).
43 odstotkov slovenskih potnikov bi zaupalo agentu umetne inteligence, da pregleda potovalne ponudbe in pripravi rezervacijo, vendar pod pogojem, da končno potrditev in izvedbo plačila vedno poda uporabnik. “To kaže na vse večjo odprtost uporabnikov do avtomatiziranih rešitev, ki ne podpirajo le načrtovanja, temveč lahko pomagajo tudi pri izvedbi posameznih korakov,” so navedli v družbi.
Pri potovanju v države z drugo valuto namerava 57 odstotkov slovenskih potnikov uporabljati isto plačilno kartico kot doma, 23 odstotkov pa pametni telefon ali pametno uro z digitalno denarnico. Slovenija po navedbah Vise v regiji izstopa tudi po najvišjem deležu tistih, ki nameravajo gotovino dvigovati na bankomatih na destinaciji (33 odstotkov).
Kartice in digitalne denarnice so pomembne že v fazi načrtovanja poti, ko potniki prek spleta kupujejo posamezne elemente potovanja. Slovenski potniki jih najpogosteje uporabljajo pri spletnem plačilu prevoza (82 odstotkov), sledijo vstopnice in dodatni izleti (76 odstotkov) ter nastanitve (68 odstotkov).
V družbi so raziskavo v Sloveniji izvedli med 21. aprilom in 8. majem na reprezentativnem vzorcu 1032 anketirancev, starih od 18 do 75 let. Poleg Slovenije so v raziskavo vključili še Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Slovaško.
