Za začrtano obnovo narave ključno medsektorsko sodelovanje

Ministrstvo za naravne vire in prostor je danes na Brdu pri Kranju pod naslovom Dan narave pripravilo strokovni posvet, na katerem so strokovnjaki spregovorili o ukrepih za obnovo narave, ki jih zahteva tudi evropska uredba. Ključ do uspeha vidijo v medsektorskem sodelovanju.

Minister Jože Novak je pojasnil, da je v službah, ki so ključni izvajalci javnih nalog na področju narave, okoli 400 zaposlenih. Treba pa bo okrepiti sodelovanje z javnimi službami drugih področij, občinami ter strokovnimi, raziskovalnimi in nevladnimi organizacijami, je poudaril. Želja je doseči sinergije tako z vodarji kot z načrtovalci prostora, pa tudi drugimi sektorji.

Med prioritetami ministrstva je izpostavil uspešnejše in poenoteno upravljanje zavarovanih območij in naravnih vrednot, odpravo zaostankov pri upravnih postopkih na področju narave in izboljšanje strokovnih podlag za odločanje. “Zaostajamo pri mnenjih, soglasjih, pogojih. Nejasni so, včasih tudi neenotni. Nimamo transparentnih podlag,” je opozoril minister. Želi si, da bi znali v 30 dneh dati jasno, nedvoumno mnenje. Meni, da bi bilo treba doktrino varstva narave izboljšati. “Da se se ukvarjamo z birokratizmom, ampak da vemo, katere so ključne vsebinske stvari,” je poudaril.

Izpostavil je tudi, da je za Slovenijo, ki jo 88 odstotkov tujih turistov v prvi vrsti obišče zaradi njenih naravnih lepot, pomemben razvoj naravi prijaznega turizma. “Ponekod smo že prekoračili meje zmogljivosti,” je opozoril in podprl razvoj spodbujanja trajnostnih oblik turizma v varovanih območjih s trajnostno mobilnostjo in razbremenitvijo preobremenjenih območij.

Prepričan je, da je za izboljšanje upravljanja zavarovanih območij treba povečati lastna in projektna sredstva. Pojasnil je, da imajo direktorji parkov nalogo, da parki s svojo dejavnostjo zaslužijo za plače in materialne stroške, da bodo sredstva države lahko šla za izboljšanje stanja narave.

Kot izziv je navedel tudi okrepitev črpanje evropskih sredstev, ki da jih Slovenija premalo izkorišča. V teku je priprava 11 novih kohezijskih projektov za Naturo 2000 na približno 40 območjih z okvirno razpoložljivo vrednostjo 65 milijonov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekti so osredotočeni na izboljšavo in obnovo ekosistemov.

Novak sicer meni, da bi morale države, ki imajo več zavarovanih območij iz EU, prejemati več za razvoj teh območij. “V Sloveniji smo več čas podpirali tudi sprejem evropske uredbe o obnovi narave, samo pa prepričani, da bi potrebovali znatna dodatna sredstva EU,” je poudaril.

Humberto Delgado Rosa z direktorata za okolje na Evropski komisiji je izpostavil, da je Slovenija vodilna na področju narave, če gledamo odstotek Nature 2000. Ima lokalno in znanstveno znanje ter močno kulturo in identiteto, povezano z naravo. Tako je pri začrtani obnovi narave Slovenija v potencialno privilegiranem položaju in se lahko pokaže kot vodilna.

Meni, da na to ne bi smeli gledati kot na omejitev, temveč kot na priložnost. Seveda obnova narave prinaša stroške, ampak prinaša tudi ekonomske koristi. Izračuni kažejo, da se vsak vložen evro večkratno povrne. Prav tako se odpirajo možnosti za nova delovna mesta, za inovacije in stroškovno učinkovite rešitve. Poleg tega ohranjena narava pozitivno vpliva na zdravje in zagotavlja večjo odpornost na posledice podnebnih sprememb.

Prvi pomemben korak k uresničevanju uredbe EU o obnovi narave bodo nacionalni načrti za obnovo narave, ki naj bi jih države pripravile do septembra prihodnje leto. V Sloveniji je delovna skupina že začela pripravljati izhodišča, javna obravnava predloga načrta pa naj bi bila prihodnjo pomlad.

V skladu z uredbo je treba do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju, do leta 2050 pa vsaj 90 odstotkov. Kot je povedala generalna direktorica direktorata za naravo Katarina Groznik Zeiler z direktorata za naravo, je Slovenija res bogata po biodiverziteti in po dolgoletnih izkušnjah pri varovanju narave. Kljub vsem prizadevanjem pa tudi zavarovana območja niso vsa v dobrem stanju, zato bo aktivna obnova še bolj pomembna.

“Obstoječa zakonodaja se je slabo izvajala, strateški cilji so bili bolj ali manj prostovoljni, pristop ni bil dovolj celosten. Želimo si, da bi v novem aktu to presegli,” je dejala. Ob tem je poudarila, da bosta potrebna usklajenost z vsemi sektorji in politikami ter tudi čezmejno sodelovanje.