Vlada s predlogom zakonskih sprememb za hitrejše umeščanje v prostor
Vlada je na današnji seji potrdila predlog novele zakona o urejanju prostora. Kot je poudaril minister za naravne vire Jože Novak, bodo s tem omogočili krajše postopke za pripravo in sprejemanje prostorskih načrtov v državi. Med pomembnimi novostmi je tudi uvedba omejitve časovnice izdaje mnenj nosilcev urejanja prostora na 30 dni.
Med glavnimi novostmi predloga zakonske novele je Novak izpostavil hitrejše spremembe in dopolnitve občinskih in državnih prostorskih načrtov. Te bo možno pripraviti in sprejeti v obdobju enega do dveh let, medtem ko današnja zakonodaja tega ne omogoča. “V praksi se je dogajalo, da so ti postopki trajali po več let, imamo celo zgodovinski primer, ko 20 let ni bil sprejet državni prostorski načrt,” je ponazoril minister.
Uvajajo tudi novo kategorijo oziroma ciljne spremembe občinskih prostorskih načrtov v primerih razširitve obstoječe dejavnosti ali obsega zemljišča do 5000 kvadratnih metrov. “Če sočasno ne presega velikosti 30 odstotkov obstoječega naselja, neke majhne spremembe na potrebujejo celovitejših strokovnih podlag, ampak se lahko v tem času osredotočijo samo na nekaj stavb ali ureditev, zaradi česar je tudi postopek krajši,” je pojasnil minister in dodal, da je te ciljne spremembe možno sprejeti v roku od pol leta do enega leta.
Med pomembnejšimi novostmi je minister izpostavil tudi spremembe glede časovnice izdaje mnenj nosilcev urejanja prostora, ki so jo omejili na 30 dni. Ti se lahko sicer pripravi mnenja tudi odrečejo in s tem privolijo v načrtovano rešitev brez pogojev za izdelavo prostorskega načrta. “To je velika sprememba, saj je v praksi zdaj veljalo, da neizdaja mnenja ali soglasja pomeni negativno odločitev ali pa dolgoletno čakanje na pridobitev takega mnenja,” je pojasnil minister.
Da bi dosegli pregledno obravnavo deležnikov, so v predlog novele zakona med drugim umestili tudi določilo, da morajo nosilci urejanja prostora svoje podatke, ki so podlaga za izdajo mnenj in pogojev, vnaprej javno objaviti v prostorskem informacijskem sistemu.
Na podlagi prakse iz procesa sanacije in obnove po poplavah avgusta 2023 pa uvajajo tudi možnost ciljnih sprememb prostorskih načrtov, dokumentacije za gradnjo in lokacijske obravnave v enem postopku. Kot je izpostavil minister Novak, se je namreč sočasna pridobitev mnenj k prostorskemu načrtu in gradbeni dokumentaciji izkazala za koristno.
Ministrstvu za naravne vire in prostor vračajo tudi nalogo koordinacije in usklajevanje mnenj pri pripravi državnih in občinskih prostorskih načrtov. “Občine so bile do zdaj namreč izpostavljene milosti in nemilosti posameznih soglasodajalcev in mnenjedajalcev ter so dolgo časa čakale na posamezne stvari,” je razložil Novak in dodal, da bodo mnenja usklajevali na ravni medresorske komisije, ki jo bo vodil minister, pristojen za področje prostora.
Po Novakovih besedah odpravljajo tudi dvojnost postopka priprave občinskih in državnih prostorskih načrtov ter celovite presoje vplivov na okolje in uvajajo poenotenje resorjev, ki pri tem sodelujejo. Mnenja bo lahko pridobivalo eno ministrstvo, na podlagi teh pridobljenih mnenj pa bodo lahko postopke prostorskega načrtovanja tudi zaključevali.
