Slovenci po izsledkih raziskave najbolj nezadovoljni z dostopnostjo do vlaka

Med Slovenci zadovoljstvo z dostopnostjo in pogostostjo voženj javnega potniškega prometa raste, kažejo izsledki raziskave, ki so jih ob dnevu Zemlje objavili v Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP). Izmed vseh oblik javnega potniškega prometa pa so prebivalci najbolj nezadovoljni z dostopnostjo do vlaka.

Kot pojasnjujejo v DUJPP, izsledki raziskave, ki jo je za njih izvedel Inštitut Mediana, kažejo, da se mobilnost prebivalcev Slovenije vse bolj oblikuje na presečišču individualnih potovalnih navad, prostorskih značilnosti in dostopnosti javnih prevozov.

Kljub sistematičnim prizadevanjem za spodbujanje trajnostnih oblik potovanja ostaja osebni avtomobil prevladujoče prevozno sredstvo predvsem v ruralnih okoljih, medtem ko prebivalci mest pogosteje kombinirajo različne načine mobilnosti, vključno z javnim potniškim prometom, hojo in mikromobilnostjo.

“Zadovoljstvo z dostopnostjo in pogostostjo javnega potniškega prometa med slovenskimi regijami raste, vendar prostorska razpršenost poselitve in raznolike vsakodnevne mobilnostne potrebe prebivalstva še naprej predstavljajo pomemben izziv,” so poudarili v DUJPP.

Po podatkih raziskave se tako največ prebivalcev po opravkih odpravi z osebnim avtomobilom, krajše razdalje pa premagujejo peš ali z mikromobilnimi načini transporta. Pri tem trije od desetih prebivalcev javni potniški promet vsaj pri polovici poti uporabljajo za turistična potovanja, slaba četrtina pri opravkih, približno petina pa za pot v šolo ali službo, obisk prireditev ter obiskovanje bližnjih.

Storitve javnega potniškega prometa za vsakdanjo mobilnost nadpovprečno koristijo prebivalci mestnih okolij, podpovprečno pa prebivalci ruralnih okolij. Skoraj šest od desetih prebivalcev Slovenije javni promet uporablja zaradi pomanjkanja parkirnega prostora. Kot pojasnjujejo v DUJPP, pomen tega razloga z leti raste. Dobro tretjino pa motivira večja ekonomičnost javnega potniškega prometa v primerjavi z avtomobilom.

Od uporabe javnega prevoza medtem najpogosteje odvračajo dejstvo, da so z avtomobilom hitrejši, slaba povezanost lokacij in neustrezni urniki.

Po podatkih raziskave se je delež uporabnikov javnega potniškega prometa za poti v šolo ali službo povečal v Jugovzhodni Sloveniji in Pomurski, Savinjski ter Posavski statistični regiji. V večini ostalih regij pa Slovenci poročajo o enaki uporabi javnega prometa.

Njegova uporaba za poti po opravkih pa se je povečala med prebivalci Savinjske, Posavske in Primorsko-notranjske regije. V večini drugih regij je uporaba ostala na ravni preteklega leta. Prebivalci Posavske in Osrednjeslovenske regije pa navajajo, da za pot v šolo ali službo in vsakdanje opravke javni potniški promet uporabljajo nadpovprečno.

Kot izpostavljajo v DUJPP, se je lani v integriranem javnem potniškem prometu prepeljalo 20,6 odstotka več potnikov kot v letu 2024. Podatki kažejo nadaljnjo rast tudi v letu 2026. V prvem četrtletju se je število potnikov v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečalo za dodatnih 20,6 odstotka.

Prebivalci Slovenije so izmed vseh oblik javnega potniškega prometa najbolj zadovoljni z dostopom do mestnega avtobusa, najbolj nezadovoljni pa z dostopom do vlaka. Mestno prebivalstvo je bolj, ruralno pa manj zadovoljno z dostopnostjo mestnega in primestnega avtobusa, medtem ko glede medkrajevnega avtobusa po navedbah DUJPP razlik ni zaznati.

Z dostopnostjo do medkrajevnega avtobusa so nadpovprečno zadovoljni prebivalci Pomurske, Koroške, Zasavske, Posavske, Primorsko-notranjske in Goriške regije. V večini teh regij je sicer zadovoljstvo večje kot v preteklosti.

“Upad zadovoljstva z dostopnostjo medtem izpostavljajo samo v Podravski regiji, kjer pa se razlog za nezadovoljstvo pripisuje močnemu vplivu na splošno zaznavo javnega potniškega prometa v regiji, kjer so v lanskem letu med javnostjo odmevale predvsem spremembe mariborskega mestnega prometa,” so pojasnili v DUJPP.

Največ oz. slaba polovica prebivalcev Slovenije je zadovoljna s pogostostjo voženj mestnega avtobusa, najbolj nezadovoljna pa je s pogostostjo voženj z vlakom. Nadpovprečno zadovoljni s pogostostjo voženj medkrajevnega avtobusa so po podatkih raziskave prebivalci Pomurske, Posavske, Gorenjske in Jugovzhodne Slovenije. Nižje zadovoljstvo s pogostostjo voženj je zaznati v Podravski regiji.

Tretjina prebivalcev Slovenije je v raziskavi poročala, da nima na voljo vlaka, petina pa medkrajevnega avtobusa. Največjo pogostost linij mestnega avtobusa zaznavajo prebivalci Osrednjeslovenske regije, linij medkrajevnega avtobusa pa v Gorenjski, Obalno kraški in Koroški regiji. Po pogostosti linij primestnega avtobusa izstopajo Obalno kraška, Osrednjeslovenska, Zasavska in Podravska regija, po pogostosti linij vlaka pa Zasavska, Posavska in Savinjska regija.

Prebivalci Slovenije so najbolj zadovoljni z varnostjo vožnje v javnem potniškem prometu, hitrostjo nakupa vozovnic in prijaznostjo osebja. Najbolj nezadovoljni pa so s točnostjo prihodov in odhodov ter s hitrostjo voženj, pa tudi s pogostostjo in usklajenostjo linij z obveznostmi. Dobro razmerje zadovoljstva je za dostopnost invalidom, slabše pa za ceno vozovnic.