Zdravilo za raka za peščico bogatih
Rak ostaja za človeštvo največji medicinski izziv in lahko ga razglasimo za svetovni epidemiološki problem številka ena. Rakava obolenja vsako leto zahtevajo življenja 9,6 milijona Zemljanov, kar je več, kot jih umre za aidsom, malarijo in tuberkulozo skupaj. V Sloveniji rak vsako leto vzame skoraj šest tisoč življenj, več kot sto tisoč oseb pa živi z eno od oblik raka. V zadnjih letih se postopoma spreminja sloves neozdravljive bolezni, razvija se namreč kar nekaj novih načinov zdravljenja, vključno s cepivi in urejanjem genov. A naj znanost še tako napreduje, zaenkrat pred rakom ostaja bolj ali manj nemočna. Trenutno namreč ni zdravila, ki bi bilo kos raku. Že zdaj pa je jasno, da bo v prihodnosti problem pri zdravljenju raka predvsem njegova cenovna nedostopnost.
Rak je skupina bolezni, za katero je značilna neobičajna rast celic. Te celice lahko vdrejo v različna telesna tkiva, kar povzroči resne zdravstvene težave in mnogokrat vodi v smrt. Približno tretjino primerov raka lahko preprečimo že z zmanjšanjem vedenjskih in prehranskih tveganj, ki jih predstavljajo kajenje, neustrezno prehranjevanje, telesna neaktivnost, alkohol … Skoraj 60 odstotkov novoodkritih rakov pri Slovencih so raki kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč in dojke – in vsi so povezani z nezdravimi navadami. Torej mit o raku, kot bolezni, na katero praktično nimamo vpliva in je zato nenapovedljiva, ne drži.
Poleg utečenih metod zdravljenja s kirurškimi posegi, obsevanjem, kemoterapijo je nekatera rakava obolenja mogoče učinkovito preprečevati tudi s cepljenjem. Na primer, cepivo proti hepatitisu B pomaga preprečiti kronično okužbo z virusom hepatitisa B, ki lahko povzroči raka na jetrih. Raziskovalci so prav tako poskušali izdelati cepivo, ki bi imunskemu sistemu pomagalo neposredno v boju proti raku. V Sloveniji je namreč dokaj uveljavljena imunoterapija, ki preprečuje ali zdravi bolezni s snovmi, ki spodbujajo imunski sistem. Deluje tako, da stimulira imunost ali onemogoči inhibicijske mehanizme, ki celicam imunskega sistema preprečujejo, da bi odstranile tumorske celice. V primerjavi s kemoterapijo ima zelo malo neželenih učinkov, zaradi mehanizmov imunskega spomina pa deluje dolgoročno, vendar je zdravljenje s to metodo drago. Strošek za zdravljenje bolnika s pembrolizumabom v drugi liniji zdravljenja znaša v povprečju 45.000 evrov na leto, pri drugih dveh zdravilih, ki sta v Sloveniji potrjeni, pa je še višji.
Druga ključna raziskovalna področja vključujejo urejanje genov, zlasti z uporabo sistema CRISPR. Čeprav so te tehnologije še v zgodnjih razvojnih fazah, so začetne študije in poskusi pokazali obetavne rezultate. Raziskovalci iz ZDA so prek genetskega inženiringa CRISPR-Cas9 metode odkrili način, s katerim je mogoče uničiti rakasta tkiva in doseči učenje imunskega sistema za preprečitev ponovne rasti rakavih celic. Načrtujejo razvoj cepiva, ki bi lahko uničevalo tumorje.
Nove smeri v raziskovanju tovrstnih metod namesto mrtvih uporabljajo žive rakaste celice, kar omogoča bistveno uspešnejše raziskovalne rezultate. Uporabljajo predvsem človeške celice žleze timus, kostnega mozga in jeter. Gre za eno najnovejših in revolucionarnih metod za spreminjanje genoma. Predhodne raziskave so namreč pokazale, da je pojav, razvoj in zdravljenje malignih tumorjev močno povezano z genetiko in genetsko mutacijo.
A razvoj in izdelava genskih terapij sta dražja kot bolj uveljavljena zdravljenja, ki temeljijo na zdravilih in kemoterapiji. Celo v bogatih državah so sistemi zdravstvenega varstva slabo pripravljeni na visoke začetne stroške, povezane z genskimi terapijami. Terapija lahko stane več kot milijon evrov, četudi ima bolnik zdravstveno zavarovanje, pa bi morali po začetnih ocenah doplačati več deset tisoč evrov.
Zdravstvene zavarovalnice v ZDA že napovedujejo, da bodo v naslednjem letu verjetno omejile kritje genskih terapij. Cene teh terapij nimajo veliko opraviti s tem, koliko stanejo terapevtski postopki, saj lahko podjetja zaračunajo toliko, kolikor prenese trg. Na padec cene v prihodnosti bi lahko vplivale predvsem pravice intelektualne lastnine, saj bi lahko prišlo do monopola nad postopki genske terapije. Zagotovo pa »učinkovito« zdravilo za raka še dolgo ne bo na voljo večini prebivalstva v nezahodnem delu sveta, pa tudi v Evropi in ZDA bo v doglednem času takšno zdravljenje odvisno od finančnih zmožnosti bolnika in njegove družine. Zdravljenje raka poleg obljube o rešitvi največjega medicinskega izziva na planetu prinaša tudi črni obet novih družbenih delitev, utemeljenih na dostopu do dragih genskih terapij.
Simon Smole
