Strupena toča in vrenje kisa

Letos poleti vreme ni najbolj optimalno, saj so nas v teh mesecih že večkrat presenetile padavine, nevihte in toča. In ravno toča, ki nastaja v nevihtnih oblakih, je tista, ki je odpirala mnogo vprašanj, recimo to, ali je strupena. Uporabnica Facebooka je konec julija namreč objavila fotografijo toče in pripisala, da so v Italiji v njej odkrili za zdravju nevarne elemente, kot so aluminij, barij in stroncij. Pojav teh elementov v padavinah je pojasnil meteorolog Branko Gregorčič: »V primeru puščavskega vetra je tako: vsako leto je precej vremenskih situacij, ko delci puščavskega prahu prečkajo Sredozemlje in dosežejo tudi jug Evrope. Takrat so v padavinah prisotni in najdemo višje koncentracije določenih elementov, kot so silicij, aluminij, železo, v obliki oksidov, pa tudi drugi bolj redki elementi so prisotni, vendar je za analizo padavin potrebna profesionalna laboratorijska oprema«.

Toča je v velikem deležu sestavljena iz zmrznjene vode, vmes pa je nekaj zraka. Na vprašanje, ali lahko rečemo, da kdaj pada strupena toča, je Gregorčič odgovoril odklonilno. V strahu pred tem vremenskim pojavom pa marsikdo nasede raznim nasvetom z interneta, kot je recimo ta, da se lahko točo prepreči z vretjem kisa in polivanjem po asfaltu.

»Ob eni nevihti se sprosti ogromna količina energije in nastane ogromna količina padavin, gre za tisoče ton vode. Tudi če bi imeli na voljo podobno količino kisa, je vprašanje, kakšen vpliv bi imela na oblak. Če pa imamo na voljo par litrov kisa, je ta vpliv sploh zanemarljiv,« je internetni nasvet ovrgel Gregorčič.

V naslednjih letih zaradi segrevanja ozračja lahko pričakujemo še več toče. Najdebelejša zrna toče pri nas ponavadi lahko dosežejo premer približno 10 centimetrov, najpogosteje pa pade toča premera dveh do treh centimetrov.

ANA ZUPAN