Stanovanjska kriza študentov: Iskanje sobe postaja misija nemogoče

Študenti se tudi letos soočajo s hudimi težavami pri iskanju primerne nastanitve. Pomanjkanje prostih mest v študentskih domovih in vedno višje cene najemnin na prostem trgu mnogim otežujejo začetek novega študijskega leta. Položaj je najbolj pereč v Ljubljani, kjer povpraševanje po sobah že dolgo presega ponudbo, a podobne težave se pojavljajo tudi drugod po Sloveniji.

Premalo mest v študentskih domovih
Ljubljana, kot največje univerzitetno mesto v državi, razpolaga s 7.039 ležišči v študentskih domovih. Letos pa so pristojni prejeli 8.686 prijav, kar pomeni, da bo več kot 1.600 študentov ostalo brez možnosti subvencioniranega bivanja. Število vlog bo verjetno še naraslo, saj je mogoče prijave oddajati tudi med letom. Lani so študenti, ki so se prijavili med zadnjimi, na sobo čakali tudi po deset mesecev, kar se utegne letos ponoviti.
Tudi v Mariboru se situacija ne izboljšuje. Tam je na voljo 2.638 ležišč, medtem ko je število prijav že preseglo zmogljivosti – oddanih je bilo že 1.904 vlog, na odprtem razpisu pa so prejeli še 1.173 prijav. Pomanjkanje prostora je očitno tudi na Obali, kjer imajo v Kopru na voljo le 80 ležišč, prijav pa je bilo kar petkrat več.

Najemnine v nebo, sobe izven dosega
Ker je zmogljivost študentskih domov nezadostna, številni študenti iščejo stanovanja na prostem trgu. V Ljubljani najemnine enoposteljnih sob dosegajo tudi 400 evrov, kar si lahko privoščijo le redki. Situacija na Obali ni dosti boljša – cene najemnin tam skoraj dosegajo tiste v prestolnici. Ker so cene previsoke, so mnogi prisiljeni poiskati nastanitev v okoliških mestih, kot so Domžale, Kranj ali celo še dlje, kar povečuje stroške študija in čas za prevoz.
V Facebook skupinah, kjer študenti iščejo sobe in stanovanja, je povpraševanje izjemno visoko, kar še dodatno dviguje cene. Tudi na spletnih straneh, kot je nepremicnine.net, cene za sobo znašajo od 200 do 400 evrov. Poceni sobe, ki se včasih najdejo po ceni okoli 80 evrov, so takoj oddane, pogosto pa gre za deljene sobe ali občutno slabše pogoje bivanja.

Prihodnje rešitve – prepozne?
V Ljubljani naj bi v prihodnjih letih zgradili dva nova študentska domova, ki bosta zagotovila dodatnih 500 ležišč. Eden naj bi bil na Roški cesti, drugi za Bežigradom. Tudi na Obali se srečujejo s premajhnimi kapacitetami, zato je vlada julija letos odobrila nakup študentskega doma Barka 2 v Kopru. V okviru investicije v vrednosti 6,2 milijona evrov je predvidena obnova doma, ki naj bi študentom začel služiti v drugem semestru študijskega leta 2024/2025. S tem bodo pridobili 118 dodatnih ležišč, kar bo nekoliko zmanjšalo težave študentov Univerze na Primorskem pri iskanju ustrezne namestitve.
Kljub temu pa bodo potrebe študentov še vedno precej večje od ponudbe. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport opozarja, da bo število študentov v prihodnjih letih še raslo, kar bo dodatno obremenilo že zdaj premajhne kapacitete. Poleg tega so številni obstoječi študentski domovi dotrajani in potrebujejo prenovo.

Študenti v začaranem krogu visokih stroškov
Študenti iz socialno šibkejših družin so še posebej prizadeti. Cene najemnin so za mnoge previsoke, zato si brez dodatnih subvencij ali pomoči staršev ne morejo privoščiti bivanja v Ljubljani ali na Obali. Čeprav država ponuja subvencije za bivanje in štipendije, te ne sledijo realnim stroškom življenja. Študentska dela, ki so v preteklosti predstavljala rešitev za kritje stroškov, danes ne zadostujejo več za visoke najemnine, posebej, če upoštevamo, da bolonjski študij zahteva 80-odstotno prisotnost na predavanjih.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Gradnja novih študentskih domov je nujna, a ne bo zadostovala za vse. Nekateri strokovnjaki pozivajo državo, naj uvede višje subvencije za bivanje ali celo regulira cene najemnin, kar bi lahko zmanjšalo breme, ki ga nosijo mladi. Če se razmere ne izboljšajo, bo stanovanjska kriza med študenti ostala pereča še vrsto let.
Stanovanjska problematika študentov ni le vprašanje posameznikov, temveč širša družbena težava. Povprečna cena subvencioniranega bivanja v Ljubljani znaša 85 evrov, v Mariboru pa 123,1 evrov na mesec. Vendar so prostori v študentskih domovih omejeni, cene na prostem trgu pa še naprej naraščajo. Mnogi študenti se tako znajdejo v začaranem krogu, kjer finančni pritisk ogroža njihovo izobraževanje in prihodnost.

PETRA ZNOJ