Pameten kmet in neumna država
Zadnja neurja s točo in orkanskim vetrom so marsikje po Sloveniji do konca uničile, česar niso prej izsušile visoke temperature. Napovedane so že nove nevihte, ni pa še znano, kakšno škodo je povzročilo zadnje neurje. Po vmesnem poročilu Kmetijsko-gozdarskega zavoda je najbolj prizadelo pšenico, koruzo, oljne buče in sojo. Škoda je tudi pri sončnicah, vrtninah in trajnih nasadih. Samo v Pomurju je po prvih podatkih, ki še niso dokončni, poškodovanih najmanj dva tisoč hektarjev poljščin. Te so bile v občutljivi fazi rasti, zato je škoda tako uničujoča. Koruzo je neurje prizadelo med cvetenjem, opraševanjem in snovanjem storžev, uničilo je ogromno listne mase, stebla pa ponekod tudi polomilo. Tudi pri soji je listje poškodovano, ponekod je veliko stebel tudi prelomljenih. V zadnjih desetletjih se kmetijske suše izmenjujejo s poletnimi neurji, kar negativno vpliva na celoten kmetijski pridelek države in zmanjšuje njeno zmožnost samooskrbe.
Stopnja samooskrbe je bila v Sloveniji leta 2022 višja kot v letu 2021 pri mesu, mleku in jajcih, znižala pa se je pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu. Domača proizvodnja presega domačo porabo pri mleku (136 odstotkov), govedini (110), perutninskem mesu (112) in koruzi (111). Ob manjši domači pridelavi je bila v letu 2021 stopnja samooskrbe izrazito nizka pri sadju (14), krompirju in zelenjavi (pri obeh skupinah 44) ter medu (15).
Ko gre za pšenico, Slovenija pridela dobro polovico za lastne potrebe, manjkajoče količine pa uvozi predvsem iz Madžarske in Hrvaške. Pšenica je bila lani posejana na nekoliko večji površini, kar pa ni pomenilo večjega skupnega pridelka. Ta je bil za šest odstotkov manjši kot leto prej. Dodaten udarec za poljedelce je nenadzorovan vdor poceni ukrajinske pšenice na evropski trg preko raznih posredniških podjetij. Lahko se zgodi, da bodo kmetje pšenico prodajali z izgubo, saj odkupna cena ob žetvi znaša od 165 do 220 evrov na tono. Ta pa ne pokrije pridelovalnih stroškov pšenice, ki po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije znašajo 285 evrov na tono. Poletna suša zadnja leta znižuje tudi pridelke krmnih žit. Najslabše je lani obrodila koruza za zrnje, in sicer na letni ravni za skoraj 30 odstotkov manj.
Suša je lani v 211 občinah v državi povzročila škodo na 235.182 hektarjih kmetijskih zemljišč in prizadela 23.570 kmetijskih gospodarstev. Državna ocenjevalna komisija je lansko škodo sprva ovrednotila na nekaj manj kot 162 milijonov evrov, kasneje pa jo je znižala na 148,5 milijona evrov. Inšpektorji so namreč ugotovili, da so vinogradniki prijavili bistveno večjo škodo, kot so jo v resnici utrpeli, zato so jih izločili s seznama upravičencev do državne pomoči, hmeljarjem pa so prvotno oceno škode znižali za petnajst odstotkov. Prijavo škode zaradi suše lahko poda kmetijsko gospodarstvo, ki ima zaradi suše uničenih nad 30 odstotkov običajne letne proizvodnje na posameznem pridelku in če skupna površina prizadetih kmetijskih površin dosega ali presega en hektar primerljivih kmetijskih površin.
Prvi kmetje so državno pomoč prejeli šele ta mesec. Ker gre za državno pomoč, je morala izplačilo odškodnine odobriti še Evropska komisija. Tisti, ki so svoje pridelke zavarovali pri zavarovalnici, ki je specializirana za kmetijska zavarovanja, so dobili odškodnino izplačano že avgusta lani, kar je skoraj leto dni prej, kot bi jo dobili od države. Po poročanju Dnevnika se noben pristojen državni organ ni pozanimal, ali so upravičenci do državne pomoči že dobili izplačano odškodnino s strani zavarovalnice. To pomeni, da bodo tisti, ki so bili zavarovani, a so kljub temu vložili zahtevo za državno pomoč, denar dobili dvakrat. Koliko časa bodo kmetje izpolnjevali neštete obrazce in potem eno leto čakali na pomoč države? Kmetijsko ministrstvo je v zadnjem času večkrat nakazalo, da za vremenske rizike, proti katerim so na voljo kmetijska zavarovanja, kmetom ne bo več ponudilo državne pomoči. Govori se tudi o ukinitvi sofinanciranja zavarovalne premije za tveganje suše. Torej se tudi na področju vremenskih tveganj obeta vzpostavitev tržnega sistema škodnih zavarovanj.
Že pred leti je Računsko sodišče v svojem revizijskemu poročilu o smotrnosti ravnanja države v primeru suše, opozorila vlado na temeljni spregled, ko gre za kmetijstvo in podnebne spremembe. »Za 26,2-krat večja poraba proračunskih sredstev za odpravo posledic suše v kmetijstvu kot za izvajanje preventivnih ukrepov pri preprečevanju posledic suše ni učinkovita rešitev tako s finančnega vidika kot tudi glede na dolgoročne napovedi klimatskih sprememb.«
Simon Smole
