Pobudniki referenduma upajo na podporo sindikatov in civilnodružbenih gibanj

Ob začetku zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi pobudniki referenduma pozivajo civilnodružbena gibanja, nevladne organizacija, sindikate in politične stranke, da podprejo referendum. “Politični policiji se ni mogoče upreti individualno, upremo se ji lahko skupaj,” so povedali pobudniki.

Če bo zakon uveljavljen, bodo parlamentarne preiskovalne komisije postale politična policija, ki bodo lahko “brez sodne odredbe in brez vsake kontrole vohljali po bančnih računih, zasebnih komunikacijah in telefonskih stikih posameznikov in organizacij, imeli bodo dostop do avdio in video posnetkov ter dokumentacije, ki jo hranijo policija, Furs in drugi državni organi,” so na današnji novinarski konferenci poudarili pobudniki.

Po njihovem mnenju bodo tarča preiskovanja v naslednjih štirih letih novinarji, sindikalisti, žvižgači, člani civilnih iniciativ, podpisniki peticij, organizatorji in udeleženci protestov ter vsi, ki bodo videni kot politični nasprotniki. Prav tako bo tarča vsak in vsi, ki bodo opozarjali na nepravilnosti, razkrivali korupcijo, postavljali neprijetna vprašanja ali javno izražali nestrinjanje z oblastjo, so našteli.

“Že sam akt take preiskave na ta način pomeni diskreditacijo, tudi če na koncu ne bodo nič ugotovili. Skozi sam postopek vas bodo razgalili, poniževali, užalili in prizadeli vašo družino, prijatelje in to je tisto, kar si želijo,” je povedal pobudnik Pavel Gantar.

“To ni zakon za eno oblast, oblasti se spreminjajo, mi danes oddajamo podpise proti katerikoli oblasti, levi ali desni, da obtoži, zaslišuje, preganja, diskreditira, osebno omalovažuje državljana, on pa se ne more braniti. Ne more se braniti leta, dokler se preiskava ne konča, ali pa celo nikoli, če se preiskava sploh ne bo končala,” je povedal Dušan Keber.

Branimo naše otroke, želimo živeti v pravni državi, kjer bo imel vsak državljan pravico do pravočasnega in učinkovitega varstva, in ne da bo živel v avtoritarni državi, je še dodal Keber.

Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je ostro obsodil in protestiral proti temu, da poskuša novela Varuhu človekovih pravic odvzeti možnost branjenja človekovih pravic.

Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Volivci lahko podpis v podpori referendumu o noveli oddajo od danes. Pobudniki pa bodo lahko 40.000 podpisov zbirali do 14. julija. V prihodnjih tednih bodo organizirali več dogodkov, na katerih si želijo predvsem informirati ljudi o tem zakonu.

Pobudnikom referenduma se je že pridružilo Društvo novinarjev Slovenije, ki ostro nasprotujejo sprejeti noveli. V sporočilu za javnost so zapisali, da predlagana ureditev neposredno ogroža novinarsko avtonomijo in varstvo virov. Namesto preventivne zaščite zakon uvaja naknadno sodno varstvo, ki pride prepozno, ko so posledice že nastale. “Takrat, ko bodo politiki že preučevali novinarjeva sporočila, telefonske klice in podatke s transakcijskih računov, nekateri od teh podatkov pa bodo morebiti tudi pricurljali v javnost in bodo sredstvo za napade na spletnih platformah,” so opozorili.

“Parlamentarna preiskava je lahko pomembno orodje demokratičnega nadzora, vendar mora biti njena uporaba strogo vezana na ustavne omejitve ter učinkovite pravne varovalke pred zlorabami. Predlagane spremembe tega ravnotežja ne ohranjajo, temveč ga nevarno rušijo,” so še izpostavili v društvu.