Kako lahko z novim pristopom preprečimo samomore in rešimo življenja?

Svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra, je priložnost za ozaveščanje o eni od najbolj perečih težav našega časa. Letošnje geslo »Spreminjajmo razumevanje samomora« nas spodbuja ne le, da govorimo o tej težavi, ampak tudi sprejmemo konkretne ukrepe za preprečevanje stisk, ki ljudi potisnejo v obup. Slovenija je sicer v zadnjih desetletjih naredila korak naprej, saj se število samomorov zmanjšuje, a je kljub temu pomembno, da se kot družba še bolj posvetimo omenjeni problematiki in nadaljujemo z aktivnostmi, ki rešujejo življenja.

Razumevanje samomora – ključ do sprememb
Samomor ni le dejanje trenutne odločitve, ampak posledica globljih stisk, ki pogosto trajajo daljše časovno obdobje. V Sloveniji je število samomorov še vedno nad evropskim in svetovnim povprečjem. Kljub 30-odstotnemu zmanjšanju v zadnjih desetletjih, povprečni samomorilni količnik znaša skoraj dvakrat več kot v Evropi, kar kaže na kompleksnost problematike in potrebo po celostnem pristopu k reševanju duševnih stisk.
Pomemben dejavnik pri preprečevanju samomorov je odprava stigme, ki še vedno spremlja tiste, ki se soočajo z duševnimi težavami. Duševne bolezni so v svetu vse bolj prisotne in bodo po nekaterih ocenah v prihodnjih desetletjih predstavljale kar 25 odstotkov svetovnega bremena bolezni. Kljub temu mnogi ljudje ne poiščejo pomoči. Prav zato je ključnega pomena, da se okrepijo programi in storitve, ki bodo dostopne vsem, ne glede na njihove finančne ali socialne zmožnosti.

Sistematično delo na področju preprečevanja samomora
V zadnjih letih so v Sloveniji vzpostavili več centrov za duševno zdravje, ki igrajo pomembno vlogo pri obravnavi oseb v stiski. Nacionalni program za duševno zdravje (2018–2028) je jasno opredelil preprečevanje samomora kot prednostno področje, kar se kaže v širjenju mreže pomoči, ki vključuje tako zdravstvene ustanove kot nevladne organizacije. Povezovanje različnih sektorjev je ključnega pomena, saj omogoča zgodnje prepoznavanje tistih, ki potrebujejo pomoč, ter boljše sodelovanje med strokovnjaki in bližnjimi.
Statistika o samomorih v Sloveniji je jasen pokazatelj resnosti situacije. Leta 2023 je zaradi samomora umrlo 358 oseb, kar je sicer manj kot v preteklih letih, a še vedno pomeni 358 izgubljenih življenj. 295 od teh žrtev so bili moški, torej štirikrat več kot ženske, kar kaže na potrebo po specifičnih pristopih za preprečevanje samomorov pri moških.

Kaj lahko storimo kot družba?
Preprečevanje samomorov ne sme biti naloga le strokovnjakov, temveč celotne družbe. Vsak od nas lahko s svojim ravnanjem prispeva k večji odprtosti, razumevanju in nudenju podpore tistim, ki se soočajo s stiskami. Z razumevanjem, deljenjem izkušenj in destigmatizacijo duševnih bolezni lahko pomagamo graditi okolje, kjer nihče ne bo ostal sam s svojimi težavami.
Vsako dejanje, pa naj bo še tako majhno, je lahko korak v pravo smer. Pogovor s prijateljem, ki se sooča z depresijo, delitev izkušenj z duševnimi stiskami, ali zgolj pripravljenost poslušati, lahko bistveno prispevajo k preprečevanju samomorov. Pomembno je, da ustvarjamo prostor, kjer bo iskanje pomoči sprejeto kot znak moči, ne pa šibkosti.

Nov zakon o psihoterapiji
Eden od aktualnih izzivov, s katerimi se sooča Slovenija, je nov predlog zakona o psihoterapiji. Čeprav je zakon zasnovan z namenom izboljšanja dostopnosti do psihoterapevtskih storitev, se v strokovni javnosti pojavljajo pomisleki glede njegove izvedljivosti in etičnosti. Kritiki opozarjajo, da bi lahko zakon, če ne bo pravilno oblikovan, ogrozil dostopnost kakovostne pomoči za ljudi v stiski.
Pomembno je, da spremembe v zdravstvu temeljijo na strokovnih in premišljenih odločitvah, ki bodo v prvi vrsti koristile pacientom. Zakon o psihoterapiji mora biti oblikovan tako, da zagotovi ustrezno pomoč vsem, ki jo potrebujejo, ne pa da oteži dostop do nje.

Priložnost za razmislek in ukrepanje
Svetovni dan preprečevanja samomora nas opominja, da je vsak samomor možno preprečiti, če se pravočasno odzovemo na znake stiske. Kultura odprtosti in razumevanja je ključna za zmanjšanje števila samomorov, pri čemer pa je potrebno zagotoviti tudi sistemske spremembe, ki bodo olajšale dostop do pomoči. Samo s skupnimi močmi bomo lahko ustvarili svet, v katerem bo vsak posameznik deležen podpore, ki jo potrebuje.
Po ocenah Mednarodne zveze za preprečevanje samomora (IASP) vsako leto za posledicami samomora umre 800.000 ljudi, kar pomeni, da vsakih 40 sekund na svetu ena oseba umre zaradi samomora.

PETRA ZNOJ