Kaj so PM delci in kako nam škodujejo?
Nevidna nevarnost
Zrak je pozimi v mestih še posebej onesnažen. V medijskih poročilih se največkrat omenja, da so med najbolj nevarnimi delci v zraku PM2,5 in PM10. Če se sprašujete, kaj to pomeni, gre preprosto za tiste delce s premerom, manjšim od desetih mikrometrov, pri PM2,5 pa s premerom, manjšim od 2,5 mikrometra. Meritve delcev PM10 tako zajemajo vse delce, manjše od tega, tudi delce PM2,5. Delci, večji od desetih mikrometrov, se zadržijo v zgornjih dihalnih poteh, manjši delci pa dosežejo tudi spodnje dihalne poti. Delci, manjši od 2,5 mikrometra, prodrejo celo v pljučne mešičke. »Od tam lahko vstopajo v krvni obtok, tkiva in organe po telesu, kjer lahko povzročijo vnetje,« so zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Lahko so naravnega ali človeškega izvora. Naravni viri vključujejo morsko sol, talne delce, ki so se ponovno dvignili v zrak, puščavski in cvetni prah, človeški viri pa emisije iz zgorevanja goriv (v termoenergetskih objektih in industriji), ogrevanja stavb in prometa. V naseljih so glavni viri delcev izpusti iz individualnih kurišč in prometa ter delci s cestišč. Ker imajo ti delci nizke višine izpustov, običajno pod dvajsetimi metri, prispevajo k onesnaženosti zraka pri tleh. Slovenija se glede delcev po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom, a to ne pomeni, da ravni delcev presegajo kritične vrednosti.
V poročilu ARSO o kakovosti zraka v Sloveniji v lanskem letu piše, da ravni delcev PM10 na nobenem merilnem mestu niso presegle dovoljenih 35 preseganj dnevne mejne vrednosti, postavljene pri 50 mikrogramih na kubični meter. Tudi letna mejna vrednost za te delce, ki znaša 40 mikrogramov na kubični meter, ni bila zaznana nikjer. Večina preseganj v letu 2023 je bila zaznana v februarju in decembru, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10, so pojasnili pri ARSO. Merili so tudi onesnaženost zraka z delci PM2,5. Tudi s temi delci letna mejna vrednost, postavljena pri dvajsetih mikrogramih na kubični meter, lani ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.
PM delci imajo velik oksidativni potencial, kar pomeni, da povzročajo reakcije, ki lahko poškodujejo celice in tkiva. Prosti radikali, ki nastanejo pri oksidaciji, poskušajo nadomestiti svoj manjkajoči elektron tako, da ga odvzamejo iz drugih molekul, kot so na primer beljakovine ali naš DNK. To vodi do poškodb celic in tkiv, kar lahko povzroči vnetje in celično smrt. Oksidativni stres prav tako pospešuje procese staranja, saj poškoduje kolagen in elastin v koži, s čemer se zmanjšuje prožnost kože in pojavijo se gube, vse skupaj pa vpliva na staranje tudi drugih organov in tkiv. Do leta 2030 bodo tudi zahteve za spremljanje in zmanjševanje oksidativnega potenciala delcev v zraku postale strožje, saj bo Evropska unija sprejela spremenjeno direktivo o kakovosti zraka. Ta vključuje znižanje mejne vrednosti za drobne delce PM2,5 s 25 na 10 mikrogramov na kubični meter zraka.
V prestolnici, ki je eno od mest z bolj onesnaženim zrakom, se sprašujejo, kakšen vpliv bo imela na onesnaženost napovedana sežigalnica odpadkov. Uradno stališče ARSO je, da bodo v postopku presoje vplivov na okolje za sežigalnico sicer podali mnenje, da pa o vplivu sežigalnice na okolje še ne morejo govoriti, dokler nimajo podatkov o predvideni tehnologiji, ki vključuje tudi informacijo o izpustih. V študiji o vplivu sežiganja odpadkov na okolje in zdravje je vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana Miran Brvar rekel, da se ob sežiganju odpadkov »sproščajo v zrak nevarne snovi, ki škodujejo okolju in zdravju ljudi in živali, hkrati pa se nevarne snovi lahko sproščajo tudi v zemljo in vodo v okolici odlagališč pepela«. Med drugim se sproščajo »trdi delci PM10 in PM2,5, ultrafini delci, dušikovi oksidi, žveplov dioksid, klorovodikova in fluorovodikova kislina, dioksini in furani, policiklični aromatski ogljikovodiki, težke kovine in radioaktivni izotopi«. Poudaril je še, da je treba pri načrtovanju novih sežigalnic in oceni njihovih vplivov upoštevati tudi posebnosti lokalnega prebivalstva, na primer povečano obolevnost zaradi drugih onesnaževal v okolju. Učinki toksičnih snovi se namreč lahko seštevajo oziroma celo pomnožujejo, tako da mejne vrednosti ne zagotavljajo zdravega okolja lokalnemu prebivalstvu.
Če torej onesnaženju dodamo izpuste iz sežigalnice, ki naj bi jo zgradili, in predvideno znižanje mejne vrednosti za PM delce, bo zrak v prestolnici in drugih bolj obremenjenih mestih po državi kritično onesnažen. Ob tem je potrebno povedati, da so se emisije številnih onesnaževal v Evropi v zadnjih nekaj desetletjih precej zmanjšale. To bi moral biti trend, ki naj mu sledi tudi ljubljanski župan.
Simon Smole





