Cinkarna praznuje 150 let onesnaževanja 

Število prispevkov o onesnaženjih na raznih koncih Slovenije se v zadnjih tednih povečuje. Tako se je pred dnevi dvignil prah, ko so na Barju odkrili morebitno razlitje nevarne snovi. Inšpekcija, kot ponavadi, primer še preiskuje. Po podatkih Eurostata je Slovenija v Evropi na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Zdravje ljudi je bolj ogroženo v tistih krajih, kjer so še zmeraj prisotne metalurške, rudarske in druge industrijske dejavnosti. Splošna onesnaženost zraka v Sloveniji je v primerjavi s preostalo Evropsko unijo problematična, zlasti zaradi dokaj visoke prisotnosti trdih delcev. Vzemimo za primer Koper, obmorsko mesto, ki nima težke industrije, a so tam kljub temu povišane vsebnosti nekaterih težkih kovin v primerjavi s slovenskim povprečjem. To je posledica emisij prašnih delcev iz območja koprskega pristanišča. V površinskem sedimentu in v prašnih delcih so bile med drugim odkrite povišane vsebnosti bakra, kositra, cinka in živega srebra. 

Ponovno lahko beremo tudi o onesnaženosti zraka in tal v Celju. Glavni krivec je tamkajšnja cinkarna, ki sicer letos praznuje 150. obletnico delovanja. Vzhodni del Celjske kotline je bil desetletja pod vplivom dveh velikih onesnaževalcev: Železarne Štore in Cinkarne Celje. V zadnjih letih so morali sanirati območja v bližini šol in vrtcev, saj se težke kovine, ki zelo počasi razpadajo, nalagajo v zemlji. Podatki o tveganju za rakasta obolenja v Celju in okolici so alarmantni. V primerjavi s Slovenijo je tam 1,2-krat večje tveganje rakov dojke in prostate, občanke in občani bližnjega Vojnika pa se soočajo z 1,5-krat večjim tveganjem raka prostate ter rakov ust, žrela in grla. Med rake, ki jih lahko povzroča izpostavljenost težkim kovinam, je rak ledvic. 1,7-krat večja ogroženost za ledvičnim rakom je bila v občini Vojnik, v naseljih Celja in okolice pa je bilo tveganje ledvičnega raka večje na območju naselij Bukovžlak, Vrhe, Slance, Teharje in Proseniško.  

Za zmanjšanje teh zdravstvenih tveganj bi bilo potrebno celovito sanirati celjsko kotlino. Država je v preteklosti že izvedla takšno sanacijo v Mežiški dolini, ki je onesnažena zaradi rudarske, metalurške in železarske dejavnosti na Ravnah. Vsebnosti svinca so bile na tem območju do tisočkrat in vsebnosti cinka do stokrat višje od slovenskega povprečja. Poseben zakon o sanaciji Celjske kotline sicer ni potreben, saj že obstoječa zakonodaja sanacijo omogoča, je pa treba zanjo imeti zadostna sredstva. Celotna sanacija naj bi bila sicer ocenjena na okoli 25 milijonov evrov. V ta znesek je vključena tudi zamenjava onesnaženje zemljine pri celjskih vrtcih. Gre za projekte, ki jih je od Mestne občine Celje v času ministrovanja Jureta Lebna prevzela država. 

Eden glavnih proizvodov Cinkarne je titanov dioksid, ki ga je Evropski parlament na predlog evropske komisije uvrstil na seznam snovi, za katere obstaja sum rakotvornosti. Ko so lokalni prebivalci vzrojili, saj dnevno vdihavajo titanov dioksid, so se v celjski Cinkarni odzvali s sledečim sporočilom: »Potencialni sum škodljivosti, skladno z znanimi strokovnimi ocenami, velja le za primer vdihavanja ekstremno velikih količin prahu, saj se v primeru preobremenitve pljuča ne morejo dovolj hitro očistiti. To ni novost, saj takšna teoretična nevarnost za prah obstaja tudi za več kot 300 drugih snovi. V praksi razvrstitev titanovega dioksida pomeni, da se nevarnost lahko pojavi le pri dolgotrajni izpostavljenosti prahu titanovega dioksida pri izjemno visoki koncentraciji.« Gre za dobro znano zavajanje s strani onesnaževalcev, češ, da je količina emitiranih snovi prenizka, da bi ogrozila zdravje ljudi. 

Onesnaženost zraka povečuje geografsko dejstvo, da leži Celje v kotlini in prihaja velikokrat, predvsem v hladnejših mesecih, do temperaturnega obrata, ko je hladen zrak, vključno z onesnažili, ujet pod plastjo toplega zraka. Direktorica celjskega inštituta za okolje in prostor Cvetka Ribarič Lasnik je spomnila, da so bile prve analize tal celjske kotline narejene že leta 1987: »Od takrat se za izboljšanje razmer ni skoraj nič naredilo, razen zamenjave zemljine pri celjskih vrtcih.« Ob tem poudarja, da je največji problem celjske kotline onesnaženost s težkimi kovinami.

In kakšne rešitve glede tega predlagajo na pristojnih službah in ministrstvih? Območje občine Celje so razvrstili v dve stopnji obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal s kadmijem, cinkom in svincem: območje prve stopnje, kjer so vsebnosti teh snovi v tleh najmanj enake ali večje od opozorilne vrednosti, ter območje druge stopnje, v katerem bodo preostale površine. Kako bo potekala sanacija, še ni jasno, razen že omenjene sanacije zemljine na območju šol in vrtcev. Največji posamični lastnik Cinkarne je Slovenski državni holding, ki ima v lasti 24,4-odstotni lastniški delež, torej ima tudi država močan vpliv na odločanje. V Cinkarni napovedujejo, da bodo optimizirali proizvodnjo in da vlagajo v trajnostno prenovo, ki bo v prihodnje ključna za obstoj in poslovanje. Vodstvo pravi, da svetovni trendi kažejo, da podjetja, ki ne bodo ustrezala ekološkim merilom, preprosto ne bodo mogla več delati. A Cinkarna je zgolj eden od mnogih virov onesnaževanja v Sloveniji. Potrebno bo spremeniti celoten energetski sistem, omejevanje škodljive industrije ne bo dovolj. Največ onesnaženja namreč povzroča obsežen promet, kmetijstvo in pa navade ljudi. Za začetek dajmo ljudem v celjski kotlini omogočiti, da normalno zadihajo.

Simon Smole