
Predlogu interventnega zakona za razvoj Slovenije se obeta zadostna podpora
Predlogu interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku, se sodeč po današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin obeta zadostna podpora za nadaljnjo obravnavo. Poleg poslanskih skupin NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica ga podpirajo še v SDS, v Svobodi, SD ter Levici in Vesni pa so proti.
Interventni zakon, ki so ga predlagali poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, predstavlja prvi paket odprave posledic prejšnje vlade, ki je za seboj pustila kaos, je na današnji seji DZ dejal Jernej Vrtovec (NSi, SLS in Fokus). “To je šele začetek prenove razvojnega okolja,” je poudaril.
Zavrnil je očitke, da je zakon namenjen bogatim. “Gre za to, da z razvojno kapico v Sloveniji zadržimo mlade talente in vse druge sposobne ljudi,” je poudaril. Izpostavil je tudi socialni vidik zakona z znižanjem stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov.
Nujnost predlaganih ukrepov je izpostavila tudi Mojca Žnidarič (Demokrati). “Zakon je bil pripravljen, ker se po letih relativne stabilnosti soočamo z upočasnjevanjem gospodarske rasti, padcem konkurenčnosti in zniževanjem življenjskega standarda državljanov,” je dejala.
Opozorila je tudi na vse slabše razmere v zdravstvu. Predlagani zakon po njenih besedah med drugim omogoča več fleksibilnosti pri delu, boljše sodelovanje med izvajalci in dejansko uporabo obstoječih zmogljivosti. “Cilj je zelo preprost: več opravljenih storitev in krajše čakalne vrste,” je poudarila.
Kot je dodala Katja Kokot (Resnica), bi moralo biti vsakomur jasno, da brez močnega gospodarstva ni mogoče zagotavljati socialne države. “Če hočemo zaščititi ljudi, moramo zaščititi tudi pogoje, v katerih lahko podjetja delajo, rastejo in zaposlujejo,” je povedala.
Veseli jo, da zakonski predlog vključuje nujne razvojne ukrepe s toliko področij. “Ta zakon je v osnovi dober, ker skuša ljudem pustiti več od njihovega dela, podjetjem dati več možnosti za preživetje, družinam zmanjšati osnovne stroške in državi vrniti nekaj zdrave pameti,” je dodala.
Nadaljnjo obravnavo zakona podpirajo tudi v SDS. Kot je dejal Rado Gladek, Slovenija po štirih letih škodljivih ukrepov vlade Roberta Goloba nujno potrebuje spremembe na bolje.
Očitke, da gre za zakon za bogate, je zavrnil. “Znižanje DDV na osnovna živila – je osnovna hrana privilegij bogatih? Znižanje DDV na energente – so ogrevanje, elektrika in plin luksuz? To niso ukrepi za bogate, to so ukrepi za normalno življenje,” je dejal.
V strankah, ki so v preteklem mandatu sestavljale vladajočo koalicijo, medtem zakonu ostro nasprotujejo. Po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) gre za “ideološki manifest desnice, napisan v korist kapitala in zapakiran v besedno zvezo ‘za razvoj Slovenije'”.
Posebej sporno je po njenih besedah javnofinančno tveganje, ki ga prinaša zakon. “To je napad na stabilnost javnih financ in s tem na vse, kar financiramo skupaj,” je dejala.
Na nedorečenost financiranja predlaganih ukrepov je opozoril tudi Darko Ratajc (SD). Strinjal se je sicer z nujnostjo odprave nekaterih bremen, ki zavirajo razvoj, a ne za vsako ceno.
“Vsaka takšna razprava mora temeljiti na jasnih podatkih, realnih ocenah učinkov ter predvsem na odgovornem odnosu do javnih financ in družbene solidarnosti. Prav tako pa mora nujno prestati postopek socialnega dialoga in doseči dogovor s socialnimi partnerji,” je dejal.
Po besedah Aste Vrečko (Levica in Vesna) je bil zakon spisan brez dialoga in razumevanja širših posledic. Že v prvem letu bo zvrtal milijardo luknjo v proračunu, in to na račun storitev, ki jih uporablja večina prebivalcev, hkrati pa prinaša koristi peščici najbogatejših, je opozorila.
“Ta zakon je doživel široko nasprotovanje tako javnosti kot tudi stroke. Že takoj aprila mu je nasprotoval tudi fiskalni svet, kar predlagatelji radi zamolčijo,” je dodala.





