Na Brdu pri Lukovici zagnali pilotni projekt uvajanja agrofotovoltaike

Deležniki na čelu z ministrom za okolje podnebje in energijo Bojanom Kumrom in kmetijsko ministrico Matejo Čalušić so danes predstavili pilotni projekt uvajanja agrofotovoltaike v poskusnem sadovnjaku na Brdu pri Lukovici. Gre za projekt, ki bo postavil smernice za razvoj področja v Sloveniji, so poudarili sodelujoči na dogodku.

“Agrofotovoltaika združuje dve pomembni področji, kmetijstvo in energetiko, povezuje pridelavo hrane in proizvodnjo predvsem čiste energije ter s tem prinaša sinergijo, ki je v času naraščajočih podnebnih in predvsem prehranskih izzivov ne le dobrodošla, temveč tudi nujna,” je na novinarski konferenci na lokaciji sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije poudaril minister Kumer.

Po njegovih besedah je pilotni projekt prvi v nizu podobnih, ki jih načrtujejo v prihodnjih letih. “Slovenija ima velik potencial za dvojno rabo kmetijskih zemljišč, torej hkratno pridelavo hrane in izkoriščanje sončne energije. Z razvojem ustreznih tehničnih rešitev lahko ta potencial izkoristimo na način, ki podpira, in ne ogroža kmetijske rabe zemljišč,” je navedel minister Kumer.

Analize v okviru pilotnih projektov, kot je ta v sadovnjaku na Brdu pri Lukovici, pa bodo pokazale, katere kmetijske rastline, pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi postavitvami fotonapetostnih modulov omogočajo učinkovito dvojno rabo prostora oziroma brez zmanjševanja kmetijskega potenciala, je še izpostavil minister.

Da je omenjeni pilotni projekt izrednega pomena za prehransko varnost in suverenost, odpornost in tudi energetsko varnost, pa je poudarila ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. “Vemo, da so trenutne geopolitične razmere pokazatelj, da nujno potrebujemo tudi to, da se Slovenija razvija na tem področju,” je ocenila.

Ob tem je spomnila, da so na ministrstvu s predlogom novele zakona o kmetijskih zemljiščih omogočili tudi raziskovanje agrofotovoltaike na domačih tleh prek pilotnih projektov.

Tovrstni projekti po ministričinih besedah med drugim omogočajo tudi lažji prikaz tega, kaj agrofotovoltaika je, ter odgovarjajo na veliko vprašanj, dvomov in neznank, ki jih imajo kmetje in pridelovalci. “Prizadevali si bomo, da bomo skupaj z resornim ministrstvom intenzivneje in hitreje razvijali projekte na različnih kulturah, kjer je absolutno v ospredju proizvodnja hrane,” je napovedala ministrica.

Na pomembnost zaščite kmetijskih zemljišč, ki jih v Sloveniji nimamo veliko, pa je spomnil direktor Kmetijskega inštituta Andrej Simončič. V luči tega je dejal, da inštitut, ki je partner pri pilotnem projektu, zagovarja stališče, da morajo biti kmetijska zemljišča primarno namenjena trajnostni pridelavi hrane.

“Je pa res, da zadeve po navadi niso zgolj črno-bele in prav trajni nasadi, kot je pridelava sadja oz. v tem primeru jablan, omogočajo hkratno pridelavo hrane in proizvodnjo čiste električne energije, seveda ne na račun slabšega pridelka jablan,” je razložil Simončič in dodal, da postavitev sončnih panelov v sadovnjakih, ki so postavljeni nad vrstami sadnega drevja, omogoča tako prehod svetlobe kot normalno oskrbo jablanovih nasadov.

“Tukaj ni zgolj interes, da bi preverjali, koliko elektrike lahko proizvedemo, čeprav je tudi ta številka velika. Nas kot kmetijce bo zanimalo predvsem to, kako sončne elektrarne vplivajo na rast in razvoj samih jablan, na kakovost in količino pridelka ter nenazadnje konkurenčnost in ekonomiko pridelave, zdravstveno varstvo ter tudi različne okoljske vplive, ki so ravno tako izredno pomembni,” je podčrtal.

Začetna naložba v pilotni projekt znaša nekaj nad 200.000 evrov, sredstva pa so zagotovljena v okviru drugega t. i. švicarskega prispevka. “Celoten projekt ne zajema samo pilotne postavitve, ampak tudi delo na analizi. Trenutno izvajamo analizo ne samo teoretičnega potenciala, ampak tudi ekonomsko-tehničnega potenciala agrofotovoltaike v Slovenije,” pa je pojasnil Tomi Medved iz Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani, ki je prav tako partner v pilotnem projektu. Ob tem je izrazil upanje, da bodo čez nekaj mesecev lahko zainteresirano javnost že seznanili tudi z rezultati različnih analiz.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, je agrofotovoltaika proizvodnja električne energije s fotovoltaičnimi paneli na površinah, kjer se opravlja kmetijska dejavnost. Združuje pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije ter ohranja rodovitnost obdelovalne površine za kmetijstvo.