Lani za manj namakanih zemljišč porabili precej več vode
Lani so bili v Sloveniji namakani 3803 hektarji zemljišč, kar je sedem odstotkov manj kot leto prej. Za namakanje je bilo porabljenih okoli 4,7 milijona kubičnih metrov vode, kar pa je bilo ob sušnih razmerah poleti 42 odstotkov več kot v letu 2024, je danes objavil statistični urad.
Tri četrtine namakanih površin so predstavljali njive in vrtovi, 11 odstotkov sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, osem odstotkov športna igrišča, štirje odstotki namakanih površin so bila smučišča, saj se pod namakanje šteje tudi umetno zasneževanje, dva odstotka pa so predstavljali rastlinjaki, travniki in vinogradi.
Medtem ko je bilo namakanih njiv in vrtov za 13 odstotkov več kot predlani, pa se je obseg ostalih namakanih površin zmanjšal.
Skoraj 50-odstotna lanske rast porabljenih količin vode za namakanje je medtem po pojasnilih statistikov povezana z večjimi namakanimi površinami pri nekaterih poročevalskih enotah in s sušnimi razmerami v poletnem obdobju. Sušen je bil predvsem junij.
Približno tri četrtine vode za namakanje (76 odstotkov) je bilo pridobljene iz površinskih voda, od tega 75 odstotkov iz zbiralnikov oz. akumulacij, 19 odstotkov iz tekočih voda, pet odstotkov iz javnega vodovoda in drugih virov ter nekaj manj kot en odstotek iz naravnih jezer. Preostalih 24 odstotkov vode za namakanje je prišlo iz podtalnice.
V primerjavi s predhodnim letom je bilo za namakanje iz površinskih voda porabljenih 3,6 milijona kubičnih metrov ali za 38 odstotkov več vode, iz podzemnih vodnih virov pa 1,1 milijona kubičnih metrov ali za 83 odstotkov več.
Iz povodja Donave je bilo za namakanje porabljenih 2,4 milijona kubičnih metrov vode, kar je predstavljalo 51 odstotkov celotne količine, namenjene namakanju. Preostalih 49 odstotkov oz. 2,3 milijona kubičnih metrov vode je bilo porabljenih iz povodja Jadranskega morja.
Na letni ravni se je poraba vode za namakanje iz povodja Donave povečala za 71 odstotkov, iz povodja Jadranskega morja pa za 28 odstotkov.
