Izzivi prihodnje vlade: Skrb za boljšo kakovost življenja starejših

V Zvezi društev upokojencev Slovenije od naslednje vlade pričakujejo ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja starejših. Ključni izzivi na področju skrbi za starejše so po njihovi oceni predvsem dostopna in učinkovita dolgotrajna oskrba, dostojne pokojnine, pravočasno zdravstveno varstvo ter primerna stanovanjska politika za starajočo se družbo.

Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. marca, bo novi sklic DZ volil tudi 16. slovensko vlado. Kakšni izzivi čakajo tiste, ki jo bodo sestavljali, in kakšna so njihova pričakovanja do prihodnje vlade, je STA povprašala deležnike z različnih področij, tudi skrbi za starejše.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) so za STA poudarili, da mora skrb za starejše postati ena od razvojnih prioritet države, saj gre za vprašanje solidarnosti, medgeneracijskega sodelovanja in spoštovanja človekovega dostojanstva.

Pri tem so opozorili, da sprejem zakonov sam po sebi ni dovolj, ampak je nujna njihova hitra in pravična uresničitev v praksi, ob zagotovitvi zadostnih kadrovskih in finančnih virov. Posebno pozornost pa je treba nameniti najranljivejšim skupinam upokojencev ter razvoju starosti prijaznih skupnosti, ki bodo omogočale varno, aktivno in dostojanstveno staranje.

V Zdusu med drugim ugotavljajo, da se starejši vse pogosteje srečujejo tudi s težavami pri mobilnosti, digitalni izključenosti in socialni izolaciji, kar lahko vodi v neenakosti in zmanjšuje kakovost življenja.

Tako od prihodnje vlade pričakujejo predvsem odločne in merljive ukrepe, ki bodo izboljšali kakovost življenja starejših. Med njihovimi ključnimi pričakovanji so zagotovitev dostojnih pokojnin in rednega usklajevanja pokojnin z rastjo življenjskih stroškov, učinkovita in finančno dostopna dolgotrajna oskrba, krajše čakalne dobe v zdravstvu ter več vlaganj v kadre v socialnem in zdravstvenem varstvu.

Posebno pozornost je po njihovih navedbah treba nameniti tudi gradnji oskrbovanih in javnih najemnih stanovanj za starejše ter razvoju storitev pomoči na domu.

Sicer pa si v Zdusu želijo tudi vzpostavitve urada za starejše, pri čemer so spomnili, da urad za mladino že imamo. Prepričani so, da bi bil urad za starejše z vidika zagovorništva starejših korak v pravo smer, saj po podatkih Statističnega urada RS starejši predstavljajo že več kot četrtino prebivalstva Slovenije, na 100 mladih pa pride že okoli 140 starejših, kar jasno kaže na hitro staranje družbe.

Pri tem ponavljajo slogan Nič o nas, brez nas, saj demografska razmerja potrjujejo, da morajo biti politike na področju pokojnin, zdravstva, dolgotrajne oskrbe in stanovanj prilagojene novi starostni strukturi prebivalstva. Med pričakovanimi ukrepi so še večja dostopnost javnega prevoza, podpora digitalnemu opismenjevanju starejših ter sistemski ukrepi za preprečevanje revščine in socialne izključenosti.

Ključno njihovo pričakovanje pa je, da bi politika starejše prepoznala kot enakovreden in pomemben del družbe ter njihove potrebe vključila med razvojne prioritete države, so še pojasnili za STA.