Izzivi prihodnje vlade: Nadaljnja posodobitev zakonodaje ter krepitev prepoznavnosti slovenske umetnosti v tujini

V zadnjih štirih letih je področje kulture dočakalo številne posodobitve zakonodaje, prihodnja vlada pa bi morala po mnenju predsednika NSK Jurija Krpana s tem nadaljevati. Kustosinja Zdenka Badovinac od prihodnje vlade pričakuje tudi okrepitev razvoja sodobnega plesa in prepoznavnosti slovenske umetnosti v tujini.

Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. marca, bo novi sklic DZ volil tudi 16. slovensko vlado. Kakšni izzivi čakajo tiste, ki jo bodo sestavljali, in kakšna so njihova pričakovanja do prihodnje vlade, je STA povprašala deležnike in strokovnjake z različnih področij, tudi kulture.

Predsednik Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) Krpan je za STA povedal, da je za spremembe na tem področju potreben širši strokovni in politični konsenz. Zdi se mu, da je aktualna ekipa na ministrstvu za kulturo začela posodabljati zakonodajo, a z delom bo treba nadaljevati. Le tako se bodo po njegovih besedah ohranili pogoji za umetniško in kulturno produkcijo na ravni, kjer naj umetnost omogoča “preizpraševanje vsega v nas in okrog nas, kultura pa zgodovinsko in estetsko kontekstualizira ta vprašanja v vse pore družbenega dogajanja”.

Kot je še opozoril, si umetniki in kulturniki ne morejo utreti poti v druge resorje, če tam ne uvidijo, da so za reševanje izzivov kdaj potrebni drugačni, novi pristopi.

Umetnost in kultura v prečenju resorskosti tudi ne moreta biti več le domena ministrstva za kulturo, temveč vseh resorjev, ki lahko smiselno vključujejo transformativnost drzne ustvarjalnosti. Zato je treba tudi na drugih resorjih zagotoviti mehanizme vključevanja kreativcev v razvojne procese in s tem ustvariti pogoje za holistične pristope, kritično motrenje ter naravi, okolju in družbi prijazne rešitve, je še ocenil Krpan. Umetnost in kultura tako po njegovih besedah ne bosta več le razlog za dela prost dan enkrat v letu, temveč “gonilna sila družbe, ki od sebe zahteva nekaj več kot pasivno predajo preživetvenim taktikam”.

Dolgo časa je bila v Sloveniji zapostavljena tudi sodobna plesna umetnost. Lani je bil ustanovljen decentraliziran Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti. Prihodnja vlada bo morala poskrbeti za primerne pogoje dela tega zavoda, je za STA ocenila kustosinja Zdenka Badovinac.

Kot je za STA še zapisala Badovinac, je sedanja vlada v svojem mandatu povišala proračun za kulturo, uredila krovno zakonodajo in naredila velik premik naprej v skrbi za samostojne delavce v kulturi in plače zaposlenih v zavodih. Toda marsikaj je treba še narediti na področju pogojev dela, tako samostojnih kot tistih zaposlenih v javnih zavodih in v nevladnih organizacijah.

Umetnostna zgodovinarka, kustosinja in avtorica ter nekdanja direktorica Moderne galerije je še menila, da bi veljalo večjo pozornost nameniti mednarodnemu sodelovanju in krepitvi prepoznavnosti slovenske umetnosti v tujini, saj je Slovenija na področju umetnosti in kulture po njeni oceni še vedno premalo vpeta v širše izmenjave idej in mednarodni trg.

Glede večje dostopnosti kulturnih dobrin v Sloveniji bi bilo po mnenju Badovinac potrebno bolj usklajeno sodelovanje vseh pristojnih in tudi več javnega diskurza o pomenu kulture in umetnosti ter njune družbene vloge. Ob tem se je zavzela tudi za potreben razmislek o vzpostavitvi mehanizmov, ki bi zaščitili najbolj ranljive kulturne delavce.