Izzivi prihodnje vlade: Krepitev kibernetske varnosti in policijskega poklica

Med številnimi izzivi naslednje vlade na področju notranje varnosti so krepitev kibernetske varnosti, preprečevanje terorizma in nadzor nad nedovoljenimi migracijami ter zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih, je ocenil Gorazd Meško s fakultete za varnostne vede. Sindikat policistov Slovenije opozarja tudi na akutno pomanjkanje policistov.

Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. marca, bo novi sklic DZ volil tudi 16. slovensko vlado. Kakšni izzivi čakajo tiste, ki jo bodo sestavljali, in kakšna so njihova pričakovanja do prihodnje vlade, je STA povprašala deležnike in strokovnjake z različnih področij, tudi notranje varnosti.

Med izzivi je predstojnik katedre za kriminologijo Gorazd Meško izpostavil boj proti organiziranim kriminalnim združbam ter krepitev preiskovanja gospodarske kriminalitete, korupcije, trgovine z drogami in obvladovanje okoljske kriminalitete.

Tudi v Sindikatu policistov Slovenije so opozorili na nove oblike kriminala, zlasti spletnega. Kot je za STA komentiral predsednik sindikata Igor Toplak, so soočajo tudi z organiziranim kriminalom in migracijskimi tokovi, obenem pa so policisti omejeni v zbirokratizirane postopke in nepregledno administrativno delo.

Namesto operativnega dela na terenu in preiskovanja kaznivih dejanj so številni policisti tudi dolžni izvajati različne preventivne aktivnosti in kaznovanje kršiteljev cestno-prometnih predpisov, kar je pogosto merilo o “uspešnosti dela policije”, je ponazoril Toplak.

Na slovenskih cestah je sicer lani umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leta 2024, ko so ceste terjale 68 smrtnih žrtev. Letos pa je na slovenskih cestah umrlo že 11 ljudi, kažejo podatki policije. Meško je zato izpostavil pomen prometne varnosti, pri čemer se je zavzel za uresničevanje vizije “nič smrtnih žrtev” na slovenskih cestah.

Meško je še izpostavil, da je problem tudi zagotavljanje javnega reda in varnosti na prireditvah ter v okoljih s ponavljajočimi se incidenti. Treba pa je zagotoviti tudi varovanje otrok, mladostnikov in žrtev nasilja v družini ter se zavzemati za preprečevanje medvrstniškega nasilja.

Sogovornik vidi rešitev v zagotavljanju ustrezne socialne politike, pa tudi ozaveščanju prebivalcev o varnostnih tveganjih in odpornosti lokalnih skupnosti, ne le v smislu morebitne vojne, ampak tudi v času miru. Pri tem je poudaril pomen učinkovite policije, ki mora biti blizu prebivalcem.

Meško je izpostavil še pomen kadrovske, organizacijske in tehnološke okrepitve za delovanje v spremenjenem varnostnem okolju. To so poudarili tudi v Sindikatu policistov Slovenije. Kot je dejal predsednik sindikata Toplak, številne policijske enote ne dosegajo niti 50-odstotne zasedenosti. “Izziv ni več pomanjkanje kadra, temveč dejstvo, da določeni deli Slovenije ponoči nimajo več aktivnih policijskih patrulj,” je poudaril. Dežurne službe sicer ukinjajo že desetletje, je spomnil, bo pa združevanje policijskih patrulj, ko ena pokriva dvojno območje, prej ali slej vplivalo na varnost v državi, meni.

Toplak je opozoril tudi na nekonkurenčnost poklica, torej nizke plače, visoko stopnjo tveganja opravljanja poklica, dežurstva in karierni sistem, ki najboljšim v policiji ne omogoča zasedbe odgovornejših delovnih mest za boljše plačilo. Zaradi povečanega obsega dela, ki ga opravlja vedno manjša ekipa, pa se se drastično povečujejo tudi zdravstvene težave in izgorelost policistov. “Varnost države ne more sloneti na kronično utrujenih posameznikih,” je bil še kritičen Toplak.