Zboleli. Okradeni. Dvakrat.
34. tiskana izdaja, dne 10. februarja 2023
Pred kratkim se je v naši pisarni oglasil poklicni kuhar. V Srbiji je delal v prestižnih kuhinjah še bolj prestižnih hotelov, v katerih je bil glavni kuhar, tako imenovani chéf. Nato je prišel v Slovenijo, kjer je nadaljeval svoje delo kuharja. Leta in leta. Dokler ga po letih in letih napornega dela ni pričelo izdajati zdravje. Zdaj je na dolgotrajni bolniški. Z diagnozo fibromialgije, torej kroničnega bolečinskega sindroma.
S sodelavko sva pogledala, ali je fibromialgija na seznamu poklicnih bolezni. In? Ne. Ni je. Je pa ista fibromialgija očitno »bolezen, povezana z delom.«
Aha. In kaj to pomeni? »Bolezen, povezana z delom, je bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma delovno okolje vlogo predisponirajočega, ne pa vzročnega dejavnika za njen nastanek, in ki je pomembna za zbiranje podatkov zaradi izboljšanja delovnih razmer.« Tako prav Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 61. člen.
Kako priročno. Kajti to, da recimo fibromialgija – pa tudi sindrom izgorelosti – nista poklicni bolezni, temveč »bolezni, povezani z delom«, pomeni tudi nižje nadomestilo med bolniško in kasneje tudi nižjo invalidsko pokojnino. Namreč, v primeru poklicne bolezni je bolniško nadomestilo 100 odstotkov osnove (povprečne plače iz leta pred nastankom poklicne bolezni), v primeru bolezni pa je višina nadomestila v »breme« Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) 80 odstotkov osnove v prvih 90 dneh zadržanosti, nato pa 90 odstotkov osnove.
Potem pa s sodelavko še prebereva, da po ocenah strokovnjakov v Sloveniji letno zaradi dela zboli okoli tisoč ljudi, kar pomeni, da več kot 900 oseb na leto ostane brez diagnoze poklicne bolezni.
In kaj vse to pomeni v številkah? Od ZZZS smo pred kratkim pridobili podatke o primerih poklicne bolezni in dnevih bolniške odsotnosti iz tega naslova. In veste, koliko primerov poklicne bolezni v »breme ZZZS« je isti ZZZS zaznal med 2009 in 2021? 49. Ne 900 vsako leto. Niti ne 490 vsako leto. 49, vse skupaj med 2009 in 2021, torej v trinajstih letih.
Povedano direktno s finančnega vidika, pa te številke pomenijo, da je država pošteno privarčevala na račun vseh teh nekaj tisoč delavk in delavcev, ki so v vseh teh letih ostali brez diagnoze poklicne bolezni.
Kratek preračun nam pove naslednje: v primeru, da je vseh teh nekaj tisoč delavk in delavcev, ki so bili oropani ne samo zdravja, temveč tudi diagnoze poklicne bolezni, kljub takšnemu zdravstvenemu stanju še naprej delalo, je blagajna zdravstvenega zavarovanja v teh trinajstih letih na njihov račun privarčevala več kot 188 milijonov evrov. Še več. Ista blagajna zdravstvenega zavarovanja se je po drugi strani polnila s socialnimi prispevki teh istih delavk in delavcev, ki so ostali na delu, kljub temu, da bi morali imeti diagnozo poklicne bolezni.
V primeru pa, da je vsem istim nekaj tisoč delavkam in delavcem, ki bi morali v zadnjih trinajstih letih dobiti diagnozo poklicne bolezni, država razlog njihove bolniške definirala kot bolezen (in jim s tem, kot že napisano, znižala bolniška nadomestila v primerjavi s poklicno boleznijo), pa je ista blagajna zdravstvenega zavarovanja v teh trinajstih letih na njihov račun privarčevala skoraj 29 milijonov evrov.
Vse to na račun na tisoče delavk in delavcev, ki so na delovnem mestu izgubili zdravje. Ali bo država vsem tem delavkam in delavcem povrnila ves ta denar, za katerega so bili v zadnjih trinajst letih okradeni s strani države? Ali bo država vsem tem delavkam in delavcem povrnila zdravje, ki so ga izgubljali in izgubili na delovnem mestu?
Kolikor vidimo iz dnevnih izkušenj delavk in delavcev, ki k nam prihajajo zaradi fibromialgije ali tudi sindroma izgorelosti, jim država »ponudi« močno protibolečinsko terapijo s tabletami.
Nato pa jih sčasoma pošlje v revščino, imenovano invalidska pokojnina. Dobesedno revščino, saj je bila povprečna invalidska pokojnina v prejšnjem letu 609 evrov, kar je nižje od praga tveganja revščine.
Pa da ne govorimo spet o tem, da so vse te delavke in delavci, ki jim ni bila podeljena diagnoza poklicna bolezen, ob dodelitvi invalidske pokojnine spet oškodovani, saj bi v primeru poklicne bolezni imeli višjo invalidsko pokojnino.
Veste, koliko je bilo vseh invalidskih upokojencev v Sloveniji decembra 2022? 70.574. Veste koliko invalidskih upokojitev je po strokovnih ocenah posledica poklicnih bolezni? Tretjina. Torej bi to moralo biti 23.525 invalidsko upokojenih zaradi poklicne bolezni. Veste, koliko jih je bilo iz tega razloga upokojenih leta 2020? 191.
Veste, koliko se jih je iz tega razloga upokojilo prejšnje leto? 16. Šestnajst.
