Urednica dezinformativnega programa: Kdo je Ksenija Koren?

24. tiskana izdaja, dne 28.10.2022

Delovanje Slovenske demokratske stranke po aprilskem plebiscitarnem porazu na volitvah močno spominja na divjanje umirajoče zveri. Strankarski aparatčiki lomastijo na vseh ravneh – od zlorabe parlamentarnih sredstev za onemogočanje delovanja vlade, preko demagoških napadov raznih ranljivih skupin prebivalcev Slovenije, do poskusa pretvorbe javne radiotelevizije v strankarski fevd. A demokratski stranki to seveda ne pritiče, tako da jo za potrebe tega članka preimenujmo v Slovensko družinsko stranko. Pa ne le zato, ker se rada ponaša s tako imenovanimi družinskimi vrednotami, temveč predvsem zato, ker državo razume kot svojo družinsko lastnino, ki naj jo upravljajo SDS otroci. Takšna je zgodba tudi z novo urednico dnevno-informativnega programa Ksenijo Koren. 

 

Slednja se nikoli ni ukvarjala s politiko, razen ko je bila v drugi Janševi vladi leta 2012 svetovalka v kabinetu predsednika vlade. Popolnoma nepolitična funkcija. Tja jo je pripeljal Borut Petek, dolgoletni ključni zaupnik Janeza Janše. Tudi v poznejših letih naj bi z Janšo ostala tesno povezana. Po informacijah spletnega portala Necenzurirano je imela Koren pomembno vlogo tudi v ozadju nekaterih medijskih projektov Slovenske družinske stranke, recimo pri zloglasni reviji Škandal24, ki je izhajala le v letu pred parlamentarnimi volitvami leta 2018, kasneje pa je ohranila svoje politično obračunavanje le v obliki spletnega portala. V istem času je Koren po informacijah tednika Reporter pod različnimi psevdonimi pisala za portale družinske stranke. Za Janšo je, tako dolgoletni urednik Reporterja Silvester Šurla, vrsto let »opravljala najbolj umazane posle v političnem in medijskem zakulisju.«

A Ksenja Koren se ni ukvarjala samo s pisunstvom v službi Slovenske družinske stranke. Med leti 2017 in 2020 je urejala oddajo Faktor na TV3, ko jo je še vodil Bojan Požar, neuspešni politik in dolgoletni propagandist Janeza Janše. 

Takoj po nastopu tretje Janševe vlade, po lahkomiselnem odstopu Marjana Šarca iz mesta predsednika vlade v začetku leta 2020, je Ksenija Koren postala korporativna komunikatorka v službi za odnose z javnostjo pri državnem Holdingu Slovenske elektrarne. Vsaj na prvi pogled ni jasno, zakaj so se na HSE odločili zaposliti Ksenijo Koren, ki sicer v Ljubljani prebiva v isti ulici kot takratni generalni direktor službe Stojan Nikolić. Zlobni jeziki bi sklepali, da zato, ker se je Nikolić želel prikupiti Janezu Janši, a mu to ni kaj dosti pomagalo, saj ga je nadzorni svet HSE še isto leto razrešil in na njegovo mesto za štiriletni mandat imenoval dotedanjega poslovnega direktorja HSE in generalnega direktorja Termoelektrarne Šoštanj Viktorja Vračarja, ki se je prejšnji teden vrnil na direktorsko mesto v TEŠ-u. Po informacijah portala Necenzurirano naj bi Vračar kmalu ugotovil, da Ksenija Koren o njegovih službenih poteh neposredno poroča Janši. V enem primeru naj bi tedanji premier od nje izvedel, da je prvi mož HSE na treningu varne vožnje na Vranskem, medtem ko se je obratovanje TEŠ ustavilo. Sama je neposredno komunicirala tudi z direktorji družb HSE. Z Vračarjem pa se je sprla še zaradi načrtovanega sodelovanja HSE z enim od podjetij, ki ponuja zakupe plakatnih mest. 

Strankarski aparati

Strankarski aparatčiki lomastijo na vseh ravneh – od zlorabe parlamentarnih sredstev za onemogočanje delovanja vlade, preko demagoških napadov raznih ranljivih skupin prebivalcev Slovenije, do poskusa pretvorbe javne radiotelevizije v strankarski fevd.

Vmes naj bi potegnila kratko tudi v medsebojnih prerivanjih znotraj SDS. Natančneje, sprla se je z generalnim sekretarjem Borutom Dolancem. Del Janševe naklonjenosti naj bi takrat začasno izgubila, ker naj bi zaradi slabše plače zavrnila dve ponujeni mesti v vladi. Poslovodstvo HSE jo je že lani jeseni premestilo v pisarno ob nekdanji termoelektrarni v Trbovljah, nato pa sodelovanje z njo dokončno prekinilo.

Po padcu Janševe tretje vlade se je korporativna komunikatorka Ksenija Koren, ali bolje rečeno njena strankarska družina, odločila za ponovno vrnitev v medije. Sredi tega meseca jo je v svojo pisarno na mesto urednice novih medijev in socialnih omrežij Radiotelevizije Slovenija povabil nekdanji poklicni vladni propagandist, od odhoda Janševe vlade pa direktor RTV Uroš Urbanija. Še pred tem se je Koren poskušala zavihteti na mesto urednice spletnega portala RTV, bolje znanega pod kratico MMC, kjer bi zamenjala vršilca dolžnosti Igorja Pirkoviča, neuradnega dežurnega scenarista proslav v organizaciji Slovenske družinske stranke in avtorja njene himne. Tako kot Pirkovič marca, tudi Koren oktobra ni prejela niti enega glasu podpore od novinarjev na MMC, a družinske stranke to seveda ne ustavi. Če so novinarji proti in imajo za to tehtne argumente, toliko slabše za argumente. 

Ksenija Koren, ki se je pri desantu na javno radiotelevizijo pridružila Urbaniji, Dragu Zadergalu, Martinu Nahtigalu, Jadranki Rebernik in še komu, je predvsem simptom Slovenske družinske stranke. Ta je namreč ugotovila, da brez prevare volivcev, kot se je to zgodilo pri sestavljanju prejšnje vlade, ko so SMC in DeSUS pretrgali svojo obljubo volivcem in si s tem izkopali prerani grob, najverjetneje ne bo nikoli več zavladala Sloveniji. Strategijo mora družinska stranka obrniti ne več ustanavljati svojih medijev, temveč prevzeti javno radiotelevizijo. Ali pa jo razgraditi. Karkoli bo prej. 

Jaka Virant

Preverite tudi
Close
Back to top button