Trajnostne navade naših babic in dedkov
Trajnostni razvoj je trenutno ena od najbolj vročih družbenih tem. Zdi se, da vsi okoli nas ponavljajo, kako želijo biti bolj odgovorni do okolja, a nas prav nakupne odločitve večine prepričujejo o nasprotnem. V časih naših babic in dedkov so ljudje denimo porabili veliko manj vode, da o gorivu ne govorimo, ustvarili so manj odpadkov, prav tako so potrebovali manj dobrin za udobno in zadovoljno bivanje. Naši predniki morda niso poznali izraza trajnost, so pa živeli blizu naravi in v svojih navadah so bili bolj okolju prijazni.
Tisti, ki se danes odločijo za alternative načine bivanja, se vračajo h koreninam, načinu življenja svojih prednikov, ki še niso živeli v dobi potrošnje in so jedli večinoma to, kar so pridelali doma. Uporabljali so materiale, ki so jih našli v okolju, predvsem pa so z okoljem sobivali. Kmečki človek je bil z naravo na svoj način tudi v konfliktu, saj se je moral z njo ves čas boriti, jo ukrotiti, si jo podrediti. Poljedelcu in kmetu so koristne tiste ptice, ki se hranijo z žuželkami. Vse ostale, ki se prehranjujejo s hrano rastlinskega ali živalskega izvora, pa veljajo za škodljive, kar pomeni, da jih preganja.
Bolj lokalne hrane, kot je tista z lastnega vrta, že skoraj ni moč dobiti. Tudi ljudje v mestu lahko do določene mere sami pridelajo nekaj zelenjave. Tudi če nimate lastnega vrta, lahko na balkonu posadite različna zelišča in začimbe, pa tudi praktično vse vrste zelenjave. Naši predniki bi težko sprejeli, da danes (drago) plačujemo za vodo in to tisto v škodljivi plastični embalaži. Dejstvo je, da četudi se ima veliko ljudi za odgovorne člane družbe, ne bodo vložili veliko napora v to, da bi poiskali vodo v steklenički, če je pri roki plastenka. Poleg najbolj očitne rešitve, da uporabljate vodo iz pipe, bi bilo v nekaterih primerih, recimo na področjih, kjer so podzemni vodni viri skopi, smiselno zbirati deževnico in z njo zalivali zelenjavo in rože. Naši stari starši so reciklirali še preden je to postalo modno. Iz starih oblek so naredili prešite odeje, steklenice so porabili za shranjevanje mleka ali pa so jih vrnili v trgovino, kjer so jih oprali, sterilizirali in ponovno uporabili. Ničesar niso zavrgli, vse se je ponovno uporabilo. Takšen je bil tudi njihov odnos do hrane. V šolah danes organizirajo projekt Hrana ni za tjavendan, ki jo vodi Ekošola, da bi otroke navadili, da si vzamejo toliko hrane, kot jo dejansko pojejo, saj hrana ni in ne sme biti odpadek. Za naše prednike je bilo samoumevno, da iz ostankov hrane pripravijo novo jed in hrane ne zavržejo.
Očitno je torej, da pretekle generacije niso kupovale niti približno toliko novih stvari kot mi danes. Kadar se je na obleki pojavila luknja, je niso takoj vrgli stran in kupili nove, ampak so jo zakrpali, enako je veljalo za obutev, ure, celo vžigalnike se je nekoč popravljalo. Mlajši sorodniki so nosili oblačila starejših otrok v družini. V nasprotju z današnjim razkošnim obdarovanjem so božična in rojstnodnevna darila starši pogosto naredili sami, iz domačih materialov. Ta način ni le bolj varčen, ampak tudi okolju prijazen. Naši stari starši so bili iznajdljivi in modri tudi pri naravni uporabi zdravil in čistil. Prehlad so premagovali s česnom, ingverjem in čebulo, ugriz žuželke so nevtralizirali z oljem sivke ali obkladkom iz trpotca. Za čiščenje doma so uporabljali naravna čistila, ki so še danes enako učinkovita: sodo bikarbono, kis, limono, naravna mila in eterična olja.
Trajnosti se je težko naučiti, zato ne pomaga, če o njej samo beremo ali se pogovarjamo. Moramo jo izkusiti, živeti, delati napake, se iz njih učiti, doživeti omejitve in se iz njih izviti. Družba zelo veliko vlaga v formalno izobraževanje, trajnost pa je lažje osvojiti s pomočjo neformalnih oblik učenja, ki mobilizira vedenje v najrazličnejših vsakdanjih situacijah. Učenje na podlagi izkušenj preteklih generacij je eden teh načinov. Danes so ljudje večinoma potrošniško usmerjeni in vse bolj speti z novimi tehnologijami. Človek pa se pri vsakdanjih rečeh ne odloča zavestno, ampak avtomatično izbere možnost, ki bo zanj najbolj preprosta in učinkovita. Kljub temu se bomo enkrat v prihodnosti morali vrniti k navadam naših prednikov, ki so tudi sestavni del današnjih samooskrbnih načinov bivanja. Druge možnosti preprosto ne bo več.
