Tamara Kozlovič, generalna sekretarka Gibanja Svoboda

Istrski javnosti Tamare Kozlovič najbrž ni treba posebej predstavljati, kajti ljudje jo tudi zavoljo dolgoletnega dela v lokalni skupnosti hranijo dobro v spominu. Neko, lahko rečemo, da kar osebno zapuščino na Obali, je ustvarila s projekti, vezanimi pretežno na turizem, kulinariko in gastronomijo.  Po tem, ko je v Kopru pred štirimi leti zavel nov veter, jo je nova občinska oblast prepoznala kot osebo, ki bo naredila koprsko občinsko upravo učinkovitejšo, ter jo postavila na vrh občinske uradniške hierarhije. Kot članica nadzornega sveta Luke Koper je nabirala pomembne izkušnje tudi v gospodarstvu. Težko bi našli boljšo poznavalko razmer v Slovenski Istri, ki se lahko o aktualnih izzivih angažira tako pri reševanju težav (na primer) oljkarjev, kot pomaga razvijati potenciale največjega primorskega podjetja Luke Koper. Tamara Kozlovič je bila na letošnjih parlamentarnih volitvah s prepričljivo večino v Kopru izvoljena za poslanko Gibanja Svoboda in kmalu za tem so ji v največji vladni stranki zaupali operativno najodgovornejšo funkcijo – mesto generalne sekretarke stranke. Z njo smo se pogovarjali tudi o tem, ali lahko tudi »iz Ljubljane« pomaga Kopru in ostalim obalnim občinam. 

V poslanskih klopeh ste dobrega pol leta. Ste se že navadili na vlogo poslanke v državnem zboru?

Hitro sem se morala navaditi na novo življenjsko vlogo. Časa za uvajanje v delo v državnem zboru ni bilo, saj smo morali poslanci zaradi energetske krize, odpravljanja draginje in interventnih ukrepov v zdravstvu takoj poprijeti za delo. Praktično ni dneva za počitek, saj vemo, da državljanke in državljani od nas pričakujejo takojšnje ukrepanje. Vlogo poslanke jemljem z veliko odgovornostjo, kot poslanstvo, da za naše državljanke in državljane, moje Istranke in Istrane naredim največ, kar lahko. To je bilo moje vodilo tudi vsa leta delovanja na Mestni občini Koper.  

Ali je po vaši oceni večji izziv iskanje rešitev za premagovanje razvojnih ovir na občinski ali na državni ravni? Ali je sploh mogoče reševati tako državne, kot lokalne izzive brez vzajemnega sodelovanja tako vlade kot lokalnih skupnosti?

Reševanje lokalnih ali državnih izzivov je vedno kompleksno. Izvedba ključnih razvojnih projektov zahteva sodelovanje različnih organizacij in posameznikov, zato je potrebno vložiti veliko napora v usklajevanje različnih interesov, ki so si velikokrat nasprotujoči. Kot direktorica občinske uprave sem ugotovila, da se vrata državnih institucij lažje odpirajo, če v »Ljubljani« nekoga poznaš. Če ta »nekdo« razume problematiko, ker mu je blizu in prihaja iz tega okolja, je pot do rešitve bistveno lažja. Zaradi zmage Gibanja Svoboda na državnozborskih volitvah ima Istra veliko predstavnikov v državnem zboru in vladi. Če bomo dosegli dober rezultat tudi na lokalnih volitvah, bo krog sklenjen. Zato imamo v Istri idealno priložnost, da vsi skupaj končno premaknemo številne razvojne projekte, ki so že predolgo časa mrtva črka na papirju. 

Gibanje Svoboda je na parlamentarnih volitvah prejelo rekordno podporo za upravljanje države do naslednjih volitev. Ali v Gibanju Svoboda, tudi operativno v luči lokalnih volitev, opazujete Slovenijo kot celoto ali bolj kot množico občin? Morda kombinirate oba pristopa?

Poslanke in poslanci gledamo na dobrobit vseh državljank in državljanov Slovenije, to je naša naloga, in prav je, da v tem duhu tudi sprejemamo zakonodajne predloge. Dejstvo pa je, da vsak od nas poslank in poslancev najbolje pozna svoj dom, torej izzive občine, iz katere prihaja. Prednost Gibanja Svoboda  je prav to, da imamo kar 41 poslank in poslancev, ki prihajamo iz različnih okolij, različnih občin. Med seboj delimo izkušnje, primerjamo dobre pristope in tako lahko celoviteje gledamo na posamezni zakonodajni predlog. Vsi poslanci stranke smo se aktivno vključili v lokalne volitve, ker je pomembno, da z lokalnim okoljem vzdržujemo stik. Le s spoznavanjem posameznih mikrookolij lahko Sloveniji največ pomagamo.

Na tokratnih lokalnih volitvah ste ubrali za Slovenijo nov pristop, vsaj kar se tiče največjih vladnih strank, ki smo jih spoznali skozi našo zgodovino, in ste v številnih občinah podprli tiste župane, ki po vaši oceni delajo dobro. Je to – sodelovanje s tistimi župani in ostalimi akterji, ki delajo dobro, tudi če nimajo vaše strankarske knjižice – pomembno načelo političnega delovanja Gibanja Svoboda, ali gre morebiti pri tem za kaj drugega? 

V Gibanju Svoboda se trudimo spremeniti slovensko politično miselnost, da »če nisi naš, si proti nam.« Posameznike ocenjujemo po tem, ali delajo dobro ali ne, ali delijo naše vrednote ali ne in ali so s preteklimi dejanji dokazali, da jim je pomembnejša dobrobit skupnosti od osebne koristi. Zato podpore nismo nikakor pogojevali s članstvom v stranki. Veliko mestnih oziroma občinskih svetnikov, ki letos kandidirajo na lokalnih volitvah, denimo sploh ni članov stranke in jih v to ne bomo silili. Pomembneje nam je, da še naprej delajo dobro in učinkovito, da delijo zdrave vrednote in da se trudijo za dobrobit skupnosti. Če se bodo želeli včlaniti v stranko, bomo takih posameznikov vedno zelo veseli.  

V Slovenski Istri nastopa Gibanje Svoboda z lastno listo kandidatov za občinski svet v vseh štirih občinah. Enako velja tudi v Kopru, kjer v županski tekmi podpirate Aleša Bržana. Ali je to že oris jedra bodoče koalicije v Mestnem svetu v Kopru, torej Liste Aleša Bržana in Gibanja Svoboda?

Zagotovo si v novem mandatu občinskega sveta Mestne občine Koper želimo dobrega sodelovanja z Listo Aleša Bržana. Občani se velikokrat ne zavedajo, kako pomembno je, da imaš kvaliteten občinski svet in večino v občinskem svetu. Če nimaš večine, to od župana zahteva koalicijske dogovore, torej sklepanje kompromisov. To pomeni, da zaradi vseh teh kompromisov velikokrat ne moreš uresničiti programa, ki si ga zagovarjal v času volilne kampanje, in da moraš na račun višjih ciljev soglašati z nečim, kar ti morda ni blizu. To je podobno kot v državnem zboru. Ker ima Gibanje Svoboda najvišje število poslancev doslej, je bistveno lažje delati, a ker nimamo večine, je treba velikokrat sklepati tudi kompromise. 

Razen v Kopru, kjer ste podprli Aleša Bržana, na županskih volitvah nastopate z lastnimi kandidati. Breda Krašna kandidira v Ankaranu, Manuela Rojec v Piranu in Milan Bogatič v Izoli. Ali to pomeni, da je Bržan po oceni Gibanja Svoboda pretekla štiri leta delal bolje od županov sosednjih občin?  

Zagotovo je delal dobro, če pa sem bila kot direktorica občinske uprave Mestne občine Koper dobre tri leta del njegove ekipe. (smeh) Delo ostalih županov bodo ocenili volivke in volivci 20. novembra. 

Koper ima kot največja obalna občina tudi dodatno potrebo po sodelovanju z »Ljubljano« oziroma državo. Čez ozemlje koprske občine poteka izgradnja drugega tira, ki je vitalnega pomena za slovensko gospodarstvo,  v občini posluje Luka Koper, ki je morda celo najpomembnejše slovensko podjetje. Ste ena redkih, ki te razvojne izzive pozna tako iz perspektive občine in države, kot tudi same Luke Koper. Ali ste v Gibanju Svoboda podprli Bržana tudi zato, da olajšate realizacijo strateško pomembnih projektov? 

S tem vprašanjem ste zadeli »žebljico na glavico.« Kot zaposlena na občini sem videla, da se veliko projektov ne premakne z mrtve točke ne samo v tem mandatu, ampak že več mandatov. Prav to je bil glavni razlog, da sem se odločila kandidirati za poslanko. Čas je, da se projekti v Mestni občini Koper in Istri začnejo uresničevati in da se dvigne kakovost našega življenja. Ne zaslužimo si tega, da bi ti projekti ostali še naprej neuresničeni. 

Zagotovo smo v Alešu Bržanu videli osebo, s katero lahko trije istrski poslanci Gibanja Svoboda Robi Janev, Mateja Čalušič in jaz skupaj premaknemo voz naprej. Če bomo imeli župane še v preostalih treh občinah, bomo skupaj še močnejši, še glasnejši in posledično bodo temu sledili tudi še boljši rezultati.

Izola je štiri leta zapravila za ukvarjanje z aferami župana Markočiča. Spomnim naj na nezakonite prodaje občinskih zemljišč ruskemu kapitalu, oškodovanje občinske blagajne, financiranje zasebnih izletov ministrice Janševe vlade z denarjem Izolanov, obstrukcijo dela nadzornega odbora občine, ignoriranje občanov pri pripravi občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je potem zaradi tega padel na referendumu, … Zaradi Markočiča so se z Izolo ukvarjali policija, Komisija za preprečevanje korupcije in Specializirano državno tožilstvo, zato je nekako samoumevno, da trenutni župan Izole Markočič ni mogel računati na podporo Gibanja Svoboda niti v zanj najlepših sanjah. Zanima me, ali je pred volitvami vseeno poskusil pridobiti vašo podporo? 

Povedala sem že, da bodo vsakega župana na volitvah ocenili volivke in volivci. Veliko je kandidatov za župane in tudi obstoječih županov, ki so preverjali možnosti morebitne podpore naše stranke na lokalnih volitvah. To je logično, saj je Gibanje Svoboda najmočnejša parlamentarna stranka in ima posledično največje število ministric in ministrov, ki bi jim pomagali uresničevati njihove projekte.

V Izoli ste podprli oziroma kar prepričali v kandidaturo Milana Bogatiča, ki ga je izolska javnost pred tem tudi sama spodbujala, naj kandidira. V njihovih očeh se je izkazal, ko je kljub sabotaži nadzornega odbora s strani Markočičeve občinske koalicije razkril obseg oškodovanja občine s škodljivimi praksami Markočiča in njegovih predhodnikov ter odstopil z vseh funkcij, ko je spoznal, da želi Markočič ugotovitve pomesti pod preprogo. Po njegovih lastnih besedah s predstavitve kandidatov v Škocjanskem zatoku, je bila podpora Gibanja Svoboda ključna za to, da je Bogatič sprejel izziv in kandidiral za župana. Bogatič pravi, je podpora največje vladne stranke zagotovilo, da bo v primeru njegove izvolitve pri reševanju konkretnih težav Izola lahko računala na dodaten osebni angažma vseh 11 ministrov Gibanja Svoboda, najmočnejše poslanske skupine v državnem zboru ter samega predsednika Gibanja Svoboda dr. Roberta Goloba, ko bo to potrebno. 

Ali bo po vaši oceni reševanje iz preteklosti nakopičenih težav in bodočih izzivov v Izoli in drugih občinah hitrejše in učinkovitejše, če jih bodo vodili župani, ki uživajo podporo Gibanja Svoboda kot največje vladne stranke, ki vodi tudi 11 za obalni prostor pomembnih vladnih resorjev?

Zagotovo bo reševanje res nakopičenih izzivov lahko hitrejše in učinkovitejše. Že zaradi tega, ker si deliš podobne vrednote. Zagotovo pa se izzivi ne bodo reševali sami od sebe. Treba bo veliko garati, se veliko usklajevati in predvsem vztrajati.

Koliko je za širši obalni prostor, poleg podpore iz Ljubljane, pomembno, da imajo župani podobne poglede na ključna vprašanja? Sprašujem zato, ker pri reševanju na primer problematike zagotavljanja pitne vode za Obalo ob večjih sušah ne zadostuje samo sodelovanje županov z vlado in njenimi ministrstvi, temveč je potrebno tudi sodelovanje med župani obalnih občin. 

Kako je sodelovanje županov štirih istrskih občin pomembno, se je videlo v zadnjem mandatu v okviru koordinacij P.I.K.A. Obstoječi župani so pri strateško pomembnih temah koordinirano sodelovali. To je zagotovo dober temelj za nadaljnji razvoj naše regije. Če bi imeli vsi štirje župani podobne poglede, bi lahko v štirih letih naredili skupaj še bistveno več in bolje. Zadnji mandat je pokazal tudi, kako je pomembno, da imajo župani večino v občinskih svetih. Tam, kjer je niso imeli, so se tudi regijski projekti zatikali. To ni dobro ne za občino ne za regijo, saj so odločitve posameznih občinskih svetov vplivale tudi na ostale tri občine. Zato je resnično pomembno, koga ljudje volijo v občinske svete saj s tem omogočijo novemu vodstvu, da več časa porabi za izvedbo pomembnih projektov, ne pa za konflikte in ukvarjanje s samim sabo. 

Koliko je torej po vaši oceni za obalne občine koristno, če lahko pri svojem delu računajo tudi na podporo največje vladne stranke?

Podpora vlade je ključna, predvsem za tiste občine, ki se zaradi svoje lege in specifik ne morejo izogniti sodelovanju z državno upravo. Pravzaprav se še tako majhna občina temu ne more izogniti. Že pri pripravi OPN potrebuješ več kot 15 soglasij različnih državnih organov. V Istri pa nas povezuje še morje, kjer brez države praktično ne moreš narediti ničesar. 

V zadnjih mesecih so poslanci z Obale, ki so z izjemo Meire Hot iz SD vsi člani Gibanja Svoboda, vložili največ energije v zagotovitev pogojev za neprekinjeno nadaljevanje gradnje drugega tira, za iskanje smiselnih rešitev pri spopadanju s težavami pri oskrbi s pitno vodo ter za reševanje nezavidljive situacije, v kateri so se po pandemiji znašli obalni ribiči. Na prvi pogled se zdi, da je za pospešeno vključevanje vlade v reševanje težav, ki pestijo prebivalce Slovenske Istre, zaslužno tudi dejstvo, da ima Istra v tokratnem sklicu parlamenta relativno veliko poslancev, ki so del vladne koalicije. Imela jih je sicer tudi v preteklem mandatu, pa tega učinka ni bilo. Zakaj? 

To bi bilo bolj vprašanje za nekdanje poslance in odgovor bi tudi mene zanimal. Robiju, Mateji in meni je resnično mar za ta prostor in resnično se trudimo premakniti več projektov. Kar delamo, ne obešamo na veliki zvon, saj nam je pomembneje, da se zadeve končno uredijo in premaknejo, kot to, kdo je za kaj zaslužen. Če bo kaj uresničeno, se nam bo vsem izboljšala kvaliteta bivanja in na koncu to tudi največ šteje. Vesela sem, ker nas je v Gibanju Svoboda veliko poslancev, ki delujemo po podobnem principu.  

Politična kultura v državi je precej na nizki ravni, posledično tudi v lokalnem okolju. Sovražni govor je na pohodu, ljudi se velikokrat blati brez utemeljenih dokazov. Kako gledate na to?

Težko je poslušati in brati kritike ljudi, ki te sploh ne poznajo, se s tabo še nikoli niso srečali. Ne morem razumeti, kako lahko žalijo, podcenjujejo in naenkrat vedo vse o tebi. Z razmahom družbenih omrežij je tega še veliko več. Ko enkrat stopiš iz sence, postaneš tarča najrazličnejših zlobnih jezikov in neutemeljenih napadov. Veliko je oseb, za katere kar naenkrat postaneš najslabši človek samo zato, ker se ne strinjaš z njimi ali ne narediš nečesa, kar bi si oni želeli. Iz najpriljubljenejše osebe čez noč postaneš ena najslabših, najmanj sposobnih oseb. Tega ne razumem. Ti pristopi mi niso blizu. To spodbuja sovražni govor, različne stiske oseb in proti temu se je potrebno boriti. Postati moramo zrelejša družba in ne družba, v kateri si lastni ego hranimo z neuspehi drugih in njihovim žaljenjem. Rada bi živela v bolj strpnem okolju in sama se bom na svoji politični poti za to tudi trudila. Zato, ker si zaslužimo boljšo državo.

Željko Urumović