Svet brez nas
26. tiskana izdaja, dne 11.11.2022
Ob prebiranju istoimenske knjige ameriškega znanstvenega novinarja in publicista Alana Weismana se nevede začnem tudi sam v mentalnem eksperimentu poigravati z možnostjo, da bi človeška vrsta izginila z Zemlje. Posledice naše civilizacije bodo tako prepuščene flori in favni, ki bo postopoma prerasla propadla velemesta.
Človek s posegi v okolje podreja naravo, da v svojem brezhibno umetelnem svetu lažje, lepše in udobneje živi. Za ohranjanje tovrstnega spremenjenega okolja mora človek kakopak dosledno izganjati vdore narave – vode, mrčesa, gliv – v domove, saj se divjina drugače vedno znova vrne v kraje, ki jih človek zasede s svojimi pozidavami. Človek za gradnjo izumlja in uporablja nerazgradljive materiale, ki ostajajo še stoletja veliko breme za planet. Posebej, ko te arhitekture izgubijo svoje vsebine in ostanejo le še prazne propadajoče lupine. Navkljub posledicam ekstrakcije naravnih materialov, človek še vedno stremi k nerazumnim dejanjem.
Do leta 2030 se Evropa namesto k novim tipom mobilnosti premika h konstantni produkciji avtomobilov. Električnih seveda, da si človek opere slabo vest, četudi Mednarodna agencija za energijo (IEA) opozarja, da bo pomanjkanje ključne surovine za proizvodnjo litijskih baterij upočasnila rast avtomobilskega sektorja. Leta 2050 bomo vsekakor primorani iskati nove načine mobilnosti, do takrat pa bo avtomobilska industrija povsem zamrla. Ulice in trgi mest se bodo sprostili pločevine, ostale bodo le mnogotere izpraznjene parkirne in garažne hiše. Nekatere bodo dobile novo vlogo laboratorijev za gojišča izolativnih materialov iz micelijev fungusov, druge zatočišča za vse večje število prebivalcev, ki si v mestih ne bodo mogli več privoščiti dostojnega stanovanja. Izjemna priložnost za razvoj upravljanja mesta, kjer se javni in privatni prostori združujejo v skupnostne, za raznolike skupnosti. Rušeče se novogradnje, preraščene s favno, bodo postali idealni samooskrbni preživetveni centri sodobne družbe. Iz investitorske arhitekture, ki se gradi le še za potrebe obračanja kapitalskih vložkov, se bo novo prostorsko poslanstvo udejanjalo v simbiotični arhitekturi. Slednja bo enakovredno povezovala vsa živa bitja v sobivanje s krožno ekonomsko ureditvijo.
Zidanje rušečih se novogradenj brez premisleka o skupni prihodnosti na planetu, je zločin, ki pušča za sabo nepopravljive posledice v obliki klimatskih katastrof. Narava je prilagodljiva, človek pa misli, da lahko naravo prilagaja sebi. Uporaba naravnih materialov in ozelenitev, namesto rušečih se novogradenj, omogoča zadrževanje in zbiranje meteornih voda, večanje biotske pestrosti v mestu in ohranjanje nižjih klimatskih temperatur mikro okolij. Simbiotsko planiranje se že vrsto let vrši v zapuščenih parkih in hišah industrializiranega in osiromašenega Detroita. Tako so zapuščeni parki postali obdelovalne njive, ki obubožanim nezaposlenim prebivalcem omogočajo dostojanstveno preživetje. Nov planetarni sistem nam narekuje narava, Mati Zemlja, ki v svojih naravnih sistemskih krogotokih ne dopušča izkoriščevanja.
Koper seveda ne zaostaja. Kombinat je kolektiv arhitektov in arhitektk, ki v Kopru gradi parkirno hišo Sonce na predpostavki, da se programsko prilagaja potrebam uporabnikov in mesta. Z jasno definicijo, da se na strehi uredi zelena površina, izpostavljajo zelenje kot bistven gradnik arhitekture prihodnosti. In čez 50 let, ko se bomo avtomobilov spominjali le še z grenkim priokusom, bo zasnova garažne hiše Sonce omogočala njeno preobrazbo. V kolektivne garaže za bivanje študentov, morebiti v kombinaciji s sobivanjem s starejšimi, ki ji danes tlačimo v prepolne domove za ostarele.
Weisman nam v knjigi Svet brez nas izpostavi presenetljivo moč narave, ki v dolgoročnem časovnem intervalu vedno znova vzpostavi nekakšen entropičen red. Življenje postavi na svoje mesto in ga usmeri v obnovljive sisteme rekuperacije. Človek naravo dojema predmetno. Samo z razumevanjem, da je potrebno dojemanje narave razumeti kot sebi enako, jo torej poosebljati in jemati kot živo, bo človek doumel pomen sobivanja na planetu Zemlja.
