»Slovenska Istra je dobesedno dehidrirana.«
V slovenski Istri se v poletni sezoni redno pojavljajo težave pri oskrbi z vodo. Lansko poletje je zaradi suše tako močno oslabel vodni vir rižanskega vodovoda, da je bilo treba vodo celo dovažati s cisternami s Planinskega polja. Obala je edini gosto naseljen in gospodarsko razvit del Slovenije, ki nima stabilne oskrbe s pitno vodo. Včeraj je zato Ministrstvo za naravne vire in prostor organiziralo novinarsko konferenco z vsemu deležniki, da bi pojasnili do kakšnih rešitev so prišli.
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je prvi stopil za govorniški oder. Na vladi so se dogovorili, da bo za srednjeročne rešitve, ki naj bi bile izvedene do predvidoma leta 2027, zagotovljenih 92 milijonov evrov iz evropskega kohezijskega sklada. V tem okviru bodo nadgradili kraški vodovodni sistem Brestovica in sočasno postavili 27-kilometrski povezovalni vodovod iz vodarne Korotan v Postojni, ki bo vodil do istrskega vodovoda. Oba ukrepa bosta zvišala dotok vode v slovensko Istro s stotih na dvesto litrov na sekundo. Minister Brežan je poudaril, da že poteka izvedba kratkoročnih ukrepov za zagotovitev vode v Istri, ki jih je vlada potrdila v februarju. Na ta način naj bi nadomestili tiste količine vode, ki so jih lani poleti morali dovažati s cisternami iz postojnskega območja. Te naložbe so skupno ovrednotene na 4,46 milijona evrov, od česar bo Ministrstvo za naravne vire in prostor prispevalo več kot 2,5 milijona evrov, ostalo pa Rižanski in Kraški vodovod. Do prihodnjega poletja pa bodo ponovno vzpostavili pred leti opuščeno vodovodno povezavo z Italijo, ki poteka preko nekdanjega mejnega prehoda Sveta Barbara, kar pomeni dodatnih deset litrov vode na sekundo; odpravili nekatera ozka grla v sistemu Rižanskega vodovoda in očistili vodarno v Bužinih pri Dragonji. Obetajo si tudi okrepljen dotok vode, ki jo sicer poleti redno pridobivajo iz istrskega vodovoda v Buzetu, kar znaša 150 litrov vode na sekundo.
Novo dolgoročno rešitev za vodooskrbo Istre bodo na ministrstvu poiskali z eno od projektnih nalog, s katero bodo preverili zadostnost vodnega vira in izvedljivost izgradnje zadrževalnika v Kubedu. »Verjamem, da so izkušnje iz preteklih 40 let dovolj nazorne in morda tudi boleče, da bomo zdaj na osnovi dela, ki smo ga skupaj opravili od zadnjega poletja naprej, uspešni in bomo zagotovili pravo rešitev,« je zaključil minister.
»Slovenska Istra je, upam, da to razume vsa Slovenija, dobesedno dehidrirana in pozdravljamo vsak korak, ki vodi do zadostne vodooskrbe v naših krajih. Pozdravljamo tako lanske dejavnosti, ki so bile intervencijske in so nam pomagale prebroditi poletje, kot prve korake za to, da bo tudi prihajajoče poletje znosnejše, in seveda vse korake naprej, ki bodo zagotavljali stabilnost vodooskrbe v naših krajih,« je svoj nagovor začel koprski župan Aleš Bržan. Zajetje Kubed, ki ga je minister omenil kot dolgoročno rešitev in se omenja že dlje časa, na koprski občini podpirajo. »Če bo zajetje v našem istrskem prostoru, bomo vse napore vložili v to, da se čim prej izvede. Gre za projekt, ki je na vrhu naše prioritetne lestvice,« je poudaril koprski župan.
Tudi na Krasu in v Brkinih gledajo zelo pozitivno na to, da je vlada aktivno pristopila k celoviti rešitvi problema. Župan Občine Komen Erik Modic je povedal, da kraško in postojnsko območje nimata rezervnega vodnega vira, kar je lahko tvegano v primeru onesnaženja. Ob lanskem požaru na Krasu pa se je prav tako pokazalo, kako pomembno je, da so vodovodi med seboj povezani.
Direktor Kraškega vodovoda Primož Turšič in Rižanskega vodovoda Martin Pregelj sta povedala, da sta tvorno sodelovala pri iskanju rešitev, ki jih je podprlo ministrstvo in vlada, ob tem pa sta izrazila upanje, da projekti ne bodo obstali le na papirjih in da bodo uresničeni že čez nekaj let. Potrebno se je zavedati, da gre za vseslovenski in ne zgolj lokalni problem, ki se rešuje že predolgo.
