Še en’ga spijemo, pa res gremo
Obratovalni čas lokalov; 29. tiskana izdaja, dne 2.12.2022
Od nekdaj velja prepričanje, da je dobra zabava v slovenskih mestih odvisna od odpiralnih časov lokalov. Ko se enkrat zaprejo, ljudem, pripravljenim na žur, ne preostane veliko izbire. Kako torej, da gostinci ne podaljšajo delovnega časa, ko je to očitno v njihovem poslovnem interesu?
Obratovalni čas izbere gostinec v skladu s pravili, ki so določena v Pravilniku o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov. Za gostinske obrate, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), pravilnik določa poseben režim, ki sicer dovoljuje obratovanje le med 6. in 22. uro, razen če občina z aktom določi, da v skladu s 3. členom zgoraj omenjenega pravilnika omogoči večji razpon dovoljenega obratovalnega časa, in sicer v primeru restavracij, gostiln, kavarn med 6. in 2. uro naslednjega dne. Zato nekateri lokali v mestih delujejo dlje kot drugi.
Gre za dovoljenje, ki se izda s strani občinske uprave na podlagi podrobnejših meril, ki jih lahko določi posamezna občina glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja. Občina navadno odobri podaljšanje, kadar oceni, da gre za revitalizacijo mestnih jeder, izboljšanje privlačnosti naravnih in kulturnih znamenitosti ali spodbujanje gospodarskega razvoja določenega območja. Druga tegoba, ki jo zaznajo gosti lokalov, ko gre za delovni čas, je, kdaj nas začnejo natakarji, sprva sicer prijazno, opozarjati, da moramo lokal zapustiti. Na Tržnem inšpektoratu pojasnjujejo, da morajo gosti, ki so po izteku obratovalnega časa še v lokalu, tega zapustiti najkasneje v 30 oziroma 60 minutah, ko gre za gostilno ali drug obrat, ki ponuja hrano. V primeru, da gostinec zaklene vhodna vrata in nadaljuje z opravljanjem gostinske dejavnosti po preteku potrjenega obratovalnega časa, gre za kršitev obratovalnega časa.
V Ljubljani se poleti že v zgodnjem večeru lokali okoli Ljubljanice popolnoma napolnijo. Cankarjevo in Petkovškovo nabrežje sta skoraj neprehodna, mize in stoli so postavljeni v vsak možni kot. A ob enajstih se začne mesto prazniti. Zato mnogo mladih poišče odročnejše dele središča mesta in tam nadaljuje svojo zabavo ali pa jo poišče v katerem od ljubljanskih nočnih klubov. Toda ljubljanska klubska scena, ki je že tako precej šibka, ima še dodatno veliko slabost, da poleti skoraj ne obstaja. Takrat se namreč skoraj vsi klubi vsaj za nekaj časa zaprejo. V manjših mestih po Sloveniji je podobno ali še slabše, ko gre za klubsko sceno in ponočevanje. Zdi se, da je mladina, ki hoče zabavo do jutranjih ur, vse bolj v manjšini. Občine sicer prisluhnejo različnim željam različnih starostnih skupin, a zdi se, da se vse bolj vzpodbuja zmernejše in zgodnejše preživljanje prostega časa. Mesta iščejo ravnovesje, a starejša kot bo populacija, bolj se bo prevešala tudi občinska politika.
Turisti so posebna skupina in vse bolj je infrastruktura zabave prilagojena njim, zato so poletni meseci polni raznih dogodkov in festivalov, pozimi pa je tega občutno manj. Pritoževanje stanovalcev nad hrupom postaja vse večja težava za gostince, sploh ker tudi občine mnogokrat pritrdijo »speči večini«. Potrditev podaljšanja obratovalnega časa sicer ne predvideva pridobitve soglasja lastnikov sosednjih stavb ali etažnih lastnikov, tudi ko gre za gostinske obrate, ki so del oziroma v določeni bližini stanovanjske stavbe.
Eden od vzrokov sprememb v nočnem življenju mest je torej lahko tudi starost prebivalstva, seveda je mladih »vedno dovolj«, a populacija se vse bolj stara. Poglejmo primer Kopra. Povprečna starost občanov je 44 let in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,6 let). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 143 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti za celotno Slovenijo (ta je bila 136). Povprečna starost prebivalcev občine Koper se torej dviga hitreje kot v celotni Sloveniji.
Včasih so mladi vso noč popivali in veseljačili v kakšni domači gostilni. Nato so se takšne zabave večinoma preselile v nočne klube in igralnice. Danes mladi vse pogosteje zabavo iščejo v drugih državah, tako mladi na obali skočijo čez mejo v Italijo, tisti iz Ljubljane obiščejo kakšen festival v Zagrebu, kar še dodatno prazni mesta in ustvarja vtis, da ni več toliko mladih kot včasih, a ta vtis potrjujejo tudi demografski podatki.
