HeadlineAktualnoLokalnoPišemo

III. del Razkrite nove nezakonitosti koprske gradbene hobotnice v korist Grafista pri projektu “Solis”

Na dan prihajajo nove nezakonitosti gradbene hobotnice s katerimi je v nedokoncanem objektu Solis bila oskodovana koprska občina. Nekdanji župan Kopra je namesto občinske blagajne raje napolnil Grafistovo.

Kot smo pisali že v pretekli številki, ko smo razkrili sporna in protizakonita ravnanja koprske gradbene hobotnice v primeru izgradnje objekta Solis, je koprska gradbena hobotnica, kot smo jo poimenovali, uspela leta 2011 podjetju Grafist protipravno in mimo ustaljenih zakonitih praks zagotoviti del objekta. Razkrili smo, da je podjetje Grafist z izdatno pomočjo nekdanjega koprskega župana Borisa Popovića uspelo pridobiti del občinskega Solisa z neposredno pogodbo, zamaskirano v tako imenovani »Aneks 5« in brez javnega razpisa – torej protizakonito. 

 

 

Po stečaju podjetja Primorje leta 2012, ki je za občino gradilo Solis, je nekdanji župan Popović s stečajnim upraviteljem podpisal sporazum, s katerim je Primorje približno 10.000 kvadratnih metrov že zgrajenega objekta Solis preneslo v last občine. 

Kako si je Grafist – znova brez razpisa – prilastil tudi drugi del Solisa?

Od stečaja dalje Popović in Grafist nista mogla več računati na pomoč Primorja pri prilaščanju Solisa s strani Grafista in naenkrat je zaradi tega kazalo, da bo ideja o prenosu preostanka zgrajenega objekta Solis padla v vodo. Seveda bi ga občina lahko ponudila potencialnim kupcem na dražbi, kot to določa zakon, vendar bi to pomenilo tudi plačilo po tržni ceni, kar Popovića in podjetje Grafist ni mikalo. Koprska gradbena hobotnica s Popovićem na čelu je imela drugačno idejo – brezplačen prenos na Grafist ali plačilo »na njihov način«, kot jim je to v preteklosti že uspelo. 

Naše ugotovitve temeljijo na vsebini javno dostopnih dokumentov in dokumentacije, ki smo jo pridobili od javnih ustanov. Ob tem naj poudarimo, da so nam v veliko pomoč tudi informacije, ki nam jih (tudi anonimno) pošiljate naši bralci. Nekatere od njih se na strokoven način lotevajo podrobnosti nezakonitih poslov, o katerih pišemo, zato bomo o njih pisali v prihodnjih izdajah, ko s pomočjo pravnikov in ostalih strokovnjakov skrbno proučimo vse tako pridobljene informacije. Veseli nas, da z nami delite prepričanje o tem, da si v Kopru zaslužimo priti do dna resnici o sumljivih in protizakonitih ravnanjih združbe pod taktirko nekdanjega župana Popovića. Upamo, da nam boste tudi v prihodnje z dostavo informacij olajšali raziskovalno delo. 

Kompenzacije namesto morja aneksov

Naj spomnimo, kar je javnosti znano že vsaj od leta 2014, ko je o tem poročala RTV Slovenija. Podjetje Grafist je s sodelovanjem Mestne občine Koper v času županovanja Borisa Popovića prišlo do lastništva nad občinskim delom objekta Solis s pomočjo kompenzacije za storitve, ki naj bi jih opravilo podjetje Grafist. Ugotovitve naše raziskave napeljujejo na sum, da je šlo pri tem za kompenzacijo fiktivnih storitev.

Alergija na zakonite prodaje občinskega premoženja?

Drugi del občinskega zemljišča in na njem zgrajenega objekta Solis (približno 4.600 kvadratnih metrov) je Grafist ponovno pridobil brez javne dražbe. Ker je šlo pri tem za prodajo več kot 20.000 evrov vrednega premoženja občine, prodaja brez javne dražbe, ki jo nalaga zakon, ni bila zakonita. Občina bi, kot nalaga zakon, morala objaviti dražbo z višanjem ponudb in za kupca izbrati tistega, ki ponudi najvišjo kupnino. 

To je zakonska obveza občine pri prodaji občinskih nepremičnin vrednih več kot 20.000 evrov. A kot smo že dejali, to ni dišalo ne Popoviću ne Grafistu, saj bi na dražbi morala plačati polno ceno. Različica brez plačila je bila očitno bolj mamljiva. 

Tisto, čemur se je občina odrekla za 521 evrov na kvadratni meter, Grafist še danes prodaja po 5.000 evrov na kvadratni meter.

S tem namenom je Mestna občina Koper objavila poziv za izbiro izvajalca del za ureditev občinske komunalne infrastrukture in kot plačilo za ta dela ponudila 4.600 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v objektu Solis. Danes so ti prostori v lasti Grafista, ki jih prodaja kot stanovanja po 5.000 evrov in več za kvadratni meter. Podjetje Grafist je zahvaljujoč nekdanjemu županu Popoviću brez javne dražbe pridobilo poslovne prostore za približno 521 evrov na kvadratni meter – to vključuje že izdelane projekte, plačane komunalne prispevke ter vsa gradbena dela do IV. gradbene faze. Že takrat je to bilo na trgu vredno vsaj 1.100 evrov na kvadratni meter. S kompenzacijo je občina pridobila pol manj, kot je za kompenzacijo dala. Z drugimi besedami: Grafist je za 2,5 milijona evrov dobil 5 milijonov evrov vredne poslovne prostore. Pa še ta 2,5 milijona evrov mu ni bilo treba plačati, temveč je prevzel obveznost izvedbe del za občino. Ali je dela dejansko izvedel, so nadzirali Popovićevi podrejeni.

Zakaj je bil nakup drugega dela Solisa Grafistu tako zelo pomemben?

Predvsem zato, ker so s pridobitvijo drugega dela zase praktično rezervirali tudi preostanek objekta Solis. S skrbno določeno razmejitvijo med drugim in tretjim delom so izločili vse potencialne kupce z izjemo Grafista. To je gradbena hobotnica s Popovićem na čelu storila tako zvito, da niti nova občinska oblast po Popovićevem porazu na lokalnih volitvah leta 2018 Solisa ni mogla prodati drugače kot tako, da ga je kupil Grafist. 

Za mnenje o zakonitosti prodaje dela Solisa z Aneksom 5 smo prosili Odvetniško družbo Velkaverh, Štravs, Podgornik o. p., d. o. o. ter prejeli naslednji odgovor: »Po pregledu dokumentacije za prodajo delov zemljišč v sklopu tedaj še nedokončanega objekta Solis smo ugotovili, da je bil del zemljišč (na katerem se je tedaj gradil hotelski kompleks s hišo dobrega počutja) prodan družbi Primorje d. d. z Aneksom št. 5 h koncesijski pogodbi, nato pa isti dan prodan naprej družbi Grafist d. o. o., ki se je vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica. Ta aneks je v nasprotju z besedilom in bistvom koncesijske pogodbe, ki je v členu 3.6.2 določala, da lahko Primorje d. d. (koncesionar) postane lastnik delov stavbe šele po končanigradnji. Aneks se na to določbo koncesijske pogodbe sklicuje in določa, da se lastnina prenaša »pod pogoji iz te določbe«, torej pod pogojem, da bo objekt končan, pri čemer pa se ta pogoj nikoli ni izpolnil. Po naši presoji na podlagi koncesijske pogodbe Mestna občina Koper (koncedent) pred končanjem objektov ne bi smela prodati zemljišč. Takšna prodaja v koncesijski pogodbi ni bila predvidena in je bila z njo celo v nasprotju. Posel je zato po naši presoji potrebno šteti kot ločenega in samostojnega. Čeprav je poimenovan kot Aneks k koncesijski pogodbi, gre po vsebini za samostojno prodajo zemljišč. Takšna prodaja z neposredno pogodbo je bila v nasprotju s tedaj (in sedaj) veljavnimi prisilnimi predpisi, ki določajo, da je s stvarnim premoženjem občine v takih primerih mogoče razpolagati le z javnim razpisom (javno dražbo ali javnim zavezujočim zbiranjem ponudb).«

V naslednjem delu se bomo posvetili ugotovitvam naše raziskave v zvezi z naslednjim:

Kako je mogoče za 5.000 evrov na kvadratni meter prodajati občanom nekaj, kar si od občine kupil za 521 evrov na kvadratni meter? 

Kako je to lahko uspelo Grafistu? 

Kako so bila izdajana gradbena dovoljenja, ki so favorizirala podjetje Grafist kot kupca tretjega dela objekta? 

Ali je bilo pri tem vse zakonito ali ne?

UR

Povezani Članki

Back to top button