Razbijamo tabuje: »Želim izgledati tako mlado, kot se počutim«
V zadnjih 15 letih se je število obiskov pri plastičnih kirurgih drastično povečalo. Po mnenju najbolj uveljavljenih slovenskih plastičnih kirurgov Slovenci sicer v primerjavi z ostalimi narodi nismo med najpogostejšimi uporabniki, vendar se število operacij in popravkov veča. Najpogosteje se tako kot v tujini opravljajo popravki prsi pri ženskah in izsesavanje maščobe pri moških. Mlajši se večkrat odločijo za popravek nosu ali ušes, medtem ko pri starejših prevladujejo pomlajevalni posegi na obrazu. Še vedno je največ pacientk ženskega spola – razmerje je kar 80 proti 20 v korist predstavnicam ženskega spola, se pa je število moških, ki se odločajo za lepotne posege po podatkih Ameriškega združenja za estetsko kirurgijo, v zadnjih 15 letih več kot podvojilo.
Katarina se je za manjši poseg odločila pri 32 letih. »Vedno bolj se mi je poglabljala guba med obrvmi, ki jo imam že od rojstva, hkrati pa se mi je zdelo, da se mi koža na obrazu poveša. Odločila sem se, da si dam vbrizgati polnilo, da bo moja koža ostala sveža in napeta. Zdi se mi pomembno, da ohranjaš videz kože, saj tako z manjšimi popravki vzdržuješ situacijo, kar je precej boljše, kot da bi šla pri 50 letih pod nož,« pojasnjuje svojo odločitev.
Plastične operacije niso več tabu
Kot pojasnjujejo strokovnjaki na področju plastične kirurgije, se je povpraševanje po njihovem delu povečalo zaradi drugačnega razumevanja in pogleda na plastične operacije. V preteklosti naj bi operacije dobile negativen prizvok zaradi posameznikov, ki so z njimi pretiravali, danes pa, kot opisujejo plastični kirurgi, je njihovo delo namenjeno predvsem temu, da bi se ljudje boljše počutili v svoji koži.
»Želim si izgledati tako mlado, kot se počutim. Zato sem si vbrizgala polnilo. Ljudje se spreminjamo in naš bioritem se spreminja. Nekoč je bilo pri štiridesetih skoraj konec življenja, danes se takrat šele zares začenja. Ne želim biti mlada po duši, moj obraz pa poln gub in odvečne kože,« pravi Katarina in doda: »Če bo po porodu moja koža na trebuhu povešena, če bom imela povešene prsi, se bom zagotovo odločila za zateg kože. Nismo več tam, da smo ženske samo mame in ko rodimo, ostanemo za štedilnikom. V življenju želim uživati in pri tem ostati lepa in mlada.«
Zunanja podoba in filtri na družbenih omrežjih
Kljub temu da naj bi estetska kirurgija ljudem prinesla novo samopodobo in zadovoljstvo ob tem, ko se pogledajo v ogledalo, se je treba vprašati, zakaj je prav zunanji videz tisti, ki prinese zadovoljstvo. O tem, kako popravljene fotografije na naslovnicah in različni filtri na socialnih omrežjih vplivajo na razvijajočo se samopodobo mladih ljudi, je bilo že veliko zapisanega.
V nedavni raziskavi, ki jo je opravilo društvo Safe.si, so prišli do zaskrbljujočih ugotovitev – kar tretjina slovenskih dijakinj razmišlja o plastični operaciji. V njihovem sporočilu za javnost, so zapisali: »Na internetu so mladostniki izpostavljeni nemogočim lepotnim standardom, idealiziranim in seksualiziranim podobam ljudi in njihovih življenj. Nedoseganje lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne in pogosto grafično obdelane spletne objave, ima lahko slab vpliv na počutje in duševno dobrobit mladostnikov, ki so v občutljivem obdobju glede odnosa do svojega telesa, sprejemanja le-tega ter razvijanja občutka lastne vrednosti. Postanejo lahko obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni s svojim telesom, imajo občutek manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni.
Anketa je pokazala, da 45 odstotkov najstnikov že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnežev in vplivnic ter zvezdnic in zvezdnikov na spletu in so zaradi tega nezadovoljni s svojim videzom.
»Skrb vzbujajoče je, da kar tretjina (33 %) dijakinj razmišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom, medtem ko je takih učenk v zadnji triadi osnovne šole četrtina (24 %). Pri fantih je nekoliko drugače, saj o spremembi videza v zadnji triadi osnovne šole razmišlja 10 % fantov, v srednji šoli pa se ta delež zmanjša na 6 %,« so zapisali na Safe.si.
Večina družbenih omrežij že vsebuje filtre, ki pokažejo, kako bi oseba izgledala po plastični operaciji – z drugačnim nosom, bolj zategnjenimi lici in večjimi ustnicami. Kljub temu da več kot polovica najstnikov, ki so jih zajeli v anketo, ve, da so slike vplivnežev in zvezdnikov pogosto nerealne in obdelane, da so videti popolne, in želi, da bi jih označili kot neresnične, se želja po popravkih, da bi izgledali popolno, še vedno povečuje.
Drugačna vzgoja deklic?
Čeprav naj bi se vzroki za plastične operacije spreminjali in naj bi z njimi ljudem pomagali do boljšega počutja, ne moremo mimo dejstva, da je od vseh, ki se za te posege odločajo, kar 80 odstotkov žensk. Ženske so z bojem za enakopravnost dobile tudi pravice, da niso več zgolj žene in mame, da so lahko uspešne v poslovnem svetu, se oblačijo tako, kot si želijo in posledično tudi izgledajo tako, kot želijo.
Še vedno pa lepota ostaja nek ideal, češ »lepa ženska bo dosegla več.« In morda je prišel čas, ko moramo svojim hčerkam začeti prebirati pravljice o uspešnih ženskah, ki so uspele, ker so bile sposobne, in prenehati s Pepelkami in Sneguljčicami, ki so bile tako lepe, da se jim princ ni mogel upreti in jih je tako odrešil vseh muk.
