Predsednica.je
Danes v parlamentu poteka slavnostna seja državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Ta sama po sebi ne bi bila tako pomembna, če ne bi hkrati zaprisegla tudi prva predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Po zaprisegi pred poslankami in poslanci pa bo jutri s primopredajo poslov tudi uradno nastopila funkcijo. Že v torek je predstavila svojo ekipo, v kateri pa ni Tatjane Bobnar, o kateri se je po kuloarjih govorilo, da bi lahko zasedla mesto svetovalke predsednice države. Pirc Musar se je tako vseeno odločila za spravljivejši pristop, s katerim predsedniku vlade Robertu Golobu ne napoveduje mini hladne vojne že prvi dan nove službe. Še vedno pa v kabinetu dopuščajo možnost, da se jim nekdanja notranja ministrica in ljubljenka predvsem pisateljskih src pridruži kasneje.
V prihajajočih petih letih novo predsednico države čaka precej predlogov imenovanj, ki jih bo moral potrditi državni zbor. Med drugim bodo mandati potekli dvema tretjinama trenutne sestave ustavnega sodišča. Ker se vsaj zaenkrat še zdi, da se bosta mandata Golobove koalicije in Pirc Musar v veliki meri prekrivala, predsednici nepotrebni spori tudi s tega vidika niso v interesu.
Po slavnostni seji se predstavniki in predstavnice ljudstva za dva tedna odpravljajo na krajši odmor, saj za zadnji teden decembra in prvi teden januarja nimajo napovedanih sej delovnih teles ali plenarnih zasedanj. Še vedno pa lahko skupine poslank in poslancev zahtevajo sklic izredne seje. Skupinske počitnice so v javnosti sprejete precej bolje od posameznih dopustniških dni, ki so v preteklosti sprožali precej negodovanja javnosti. Posebno nejevoljni so bili, ko se je po ukinitvi 2. januarja s strani druge Janševe vlade razvedelo, da je že prvo leto uveljavitve zakona 20 poslank in poslancev na ta dan vzelo dopust. Leta 2016 je nato neka druga večina praznik vrnila, s čimer pa se niso strinjali poslanke in poslanci strank takratne in hkrati današnje opozicije. V Novi Sloveniji so menili, da gre za podarjanje bombončkov in da bi bilo veliko primerneje znižati DDV. Hkrati pa so predlagali kar dva nova dela prosta dneva – veliki petek in praznik svetih treh kraljev.
Še za nekaj več prazničnih dni se je pred dobrim letom zavzemala najmanjša med poslanskimi skupinami – poslanska skupina nepovezanih poslancev. Želeli so, da bi bil po dveh zaporednih dela prostih dnevih, ki bi oba padla na vikend, dela prost tudi ponedeljek. Predlog novele zakona ni prišel dlje od obravnave na odboru za delo, kjer mu je nasprotovala velika večina poslanskih skupin. Lani je bil tak predlog sicer precej bolj relevanten, saj je velik del zaporednih dela prostih dni padlo na sobote in nedelje. Prvopodpisana pod zakonom, Janja Sluga, je sicer še leta 2015 skupaj s preostalimi poslankami in poslanci SMC nasprotovala prostemu 2. januarju po predlogu takrat še Združene Levice, ker naj bi to pomenilo 35-milijonski manko. Leto kasneje, ko je bila javnomnenjska podoba te stranke precej slabša, so tak zakon predlagali kar sami. Očitno pa poslanke in poslanci menijo, da njihova dvotedenska odsotnost državi tako ali drugače ne bo škodovala.
