Praznični glasbeni program v Cankarjevem domu
Decembra vsako leto koncertna prizorišča kar buhtijo od številnega glasbenega programa, ki poleg rednih koncertov zajema še praznično tematske ali pa tradicionalne nastope ustvarjalcev. V številu in bogati ter raznoliki ponudbi gotovo kraljuje Cankarjev dom ali hram slovenske kulture, kot mu je bil skozi leta dan neuradni ljubkovalni naziv.
V zadnjem mesecu leta se že tri desetletja v Cankarjev dom vrača Vlado Kreslin. Letos bo s projektom z naslovom Vse se da v Gallusovi dvorani nastopil kar trikrat zapovrstjo. 25. december bo ponovno nekajkrat zavzel Jan Plestenjak, eden najbolje prodajanih slovenskih glasbenikov in estradnikov. Za veseli december sta se tudi letos združila Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija, ki bosta izvedla odlomke iz glasbene božične zgodbe Hrestač ter nekatere najlepše božične melodije. Za tradicionalni silvestrski večer sta bila letos izbrana Tokac, pronicljiv vokal zasedbe Dan D, ter pianistka Emanuela Montarič, za novoletni koncert prvega januarja, ki tudi še vedno nekako sodi pod praznični program, pa bo občinstvo tradicionalno razvajal Orkester Slovenske filharmonije s francosko glasbo, ki bo segala od oper do šansonov.
Kljub temu, da Cankarjev dom decembra gosti mnoge izvrstne glasbene izvajalce, zasedbe in orkestre, pa se v programu znajde tudi kakšen koncert, za katerega marsikdo podvomi, da spada v to največjo državno kulturno in kongresno ustanovo. Že ob prej omenjenemu Janu Plestenjaku lahko hitro nekoliko zastrižemo z ušesi. Ne gre toliko za vsebino, ki jo ustvarja, temveč za to, da je izredno komercialen in priljubljen muzičar in ne bi potreboval dodatnega koncerta v Gallusovi dvorani. Slednje bi deloma veljalo tudi za Kreslina, gotovo pa za Klemna Slakonjo, ki bo v isti dvorani odpel venček priredb. Zelo vprašljiva je tudi kvaliteta večer Abba Symphonic. Vsi poznamo kakšno skladbo te legendarne zasedbe, a mogoče ni potrebe, da se tovrsten program odigra v Cankarjevem domu, četudi vključuje simfonični orkester.
Gre torej za program, ki lahko napolni katerokoli drugo bolj komercialno usmerjeno prizorišče, zato bi pričakovali, da bi se v tej instituciji »visoke« umetnosti raje dalo prostor izvajalcem zanimivejše avtorske glasbe, četudi so lahko manj znani, a bi jih zaradi umestitve v Cankarjev dom lahko spoznali tudi redni verniki hrama. Lahko pa poudarimo, da se bo v luči slednjega radovedni redni publiki decembra vseeno predstavilo nekaj glasbenikov. Omenimo vsaj obetavna ženska dua 3:rma in freekind ter projekt Kristjana Krajnčana Med se iskri v temi.
