Potemkinovi sestanki s predsednikom republike

Zakonsko določenega izplačila za opravljanje nalog javnega servisa še nekaj časa zagotovo ne bo, so se pa direktor vladnega Urada za komuniciranje Uroš Urbanija, direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič in navidezni vrhovni predstavnik države, ki nosi naziv predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, vsaj lepo pogovorili. Ponovnemu vzpostavljanju v parlamentarni demokraciji opevanega in slavljenega, a redko učinkovitega, dialoga med direktorjem STA in dolžnikom te iste agencije – Ukomom,  je botrovala odločitev Vrhovnega sodišča, da se ugodi pritožbi Ukoma na zadržanje vladne uredbe o opravljanju javne službe STA, ki jo je sprožilo upravno sodišče.

Ker lahko po izjavah za javnost v trenutkih po ˝ponovni vzpostavitvi dialoga˝ sklepamo, da prijeten pogovor v predsedniški palači seveda ni prinesel konkretnih rezultatov, poleg tega pa so interpretacije odločitve vrhovnega sodišča povsem raznorodne in še bolj nepomembne, se osredotočimo na edino dejstvo v sporu med STA in Vlado Republike Slovenije – odločitev Vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče je ugodilo Ukomu in razveljavilo zadržanje vladne uredbe o opravljanju javne službe STA, saj je ugotovilo, da Slovenski tiskovni agenciji, ki je zadrževanje zahtevala in ga tudi dosegla na upravnem sodišču, ni uspelo dokazati, da bi zgolj z zadržanjem uredbe dobila državno nadomestilo. Ob tem sodišče ugotavlja, da je – ne glede na uredbo po zakonodaji – Republika Slovenija dolžna zagotavljati financiranje STA za leto 2021 skladno s poslovnim načrtom. Pravno podlago za izplačilo predstavlja zakon o STA, specialno za leto 2021 pa tudi sedmi protikoronski zakon. Kateri organ bo izvedel to financiranje oziroma kakšna so nasploh razmerja med vlado in njenimi organi, pa v obravnavani zadevi ni bistveno, še pojasnjujejo na sodišču. V besedah pravniško neizšolanih smrtnikov to pomeni, da je bil tako sprejem uredbe kot njeno zadržanje brezpredmetno, saj vlado kar dva zakona obvezujeta k plačilu za opravljeno delo STA brez uredbe.

Trenutni direktor Ukoma Uroš Urbanija je seveda pohitel in preko vladnih kanalov na socialnih omrežjih hitro poskušal zasukati pomen sodniške odločitve tako, da je izpostavil zgolj podatek, da je vrhovno sodišče ugodilo pritožbi vlade. Izpustil pa je podatek, da začasno zadržanje uredbe v vsakem primeru ne bi predstavljalo nobene ovire za državno izplačilo nadomestila za opravljeno javno službo, saj pravno podlago za izplačilo predstavlja že zakon o STA, specialno za leto 2021 in tudi sedmi protikoronski zakon.

Z enakim namenom je izpustil tudi obrazložitev sodišča, da kot neutemeljen zavračajo argument države, da je izvrševanje uredbe potrebno, ker sedmi protikoronski zakon ne določa organa, ki je zavezan k izplačilu nadomestila za javno službo STA, saj je po zakonu k temu zavezana Republika Slovenija.

Vrhovno sodišče se hkrati ne strinja z vlado, da je uredba potrebna, ker da edina določa mesečno plačevanje terjatev iz naslova za opravljanje javne službe za letošnje leto. Že v 1. odstavku akta o ustanovitvi STA je namreč določeno, da STA dobiva sredstva iz državnega proračuna v obliki mesečnega nadomestila na podlagi letne pogodbe med njima. Ta sicer za letos res ni bila sklenjena, a to ni bistveno, navaja vrhovno sodišče, saj sedmi protikoronski zakon določa, da se STA iz proračuna države za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s poslovnim načrtom.

Ne, ni še konec lažnivega sprenevedanja vladnega Urada za komuniciranje. Sodišče kot zmotno navajajo tudi vladno stališče, da bi, če bi bila uredba zadržana, izplačilo nadomestila po sedmem protikoronskem zakonu zapadlo šele konec proračunskega obdobja 2021:  »Kaj takega iz sedmega protikoronskega zakona ne izhaja, ne izrecno, ne po namenu, ki ga je zakonodajalec zasledoval pri sprejemanju tega zakonskega določila, to je zagotoviti gotovo in predvsem čim prejšnje financiranje opravljanja javne službe.«

Da nam strokovnjaki za medijsko pluralnost iz Trstenjakove 8 ne bi očitali pristranskosti, je dobro, da opozorimo tudi na zmotno sklepanje uprave Slovenske tiskovne agencije, da je zadržanje uredbe nujno, ker v nasprotnem primeru ne bo prišlo do izplačila nadomestila v skladu s sprejetim poslovnim načrtom. »Med tema dvema okoliščinama ni vzročno-posledične povezave,« meni sodišče in dodaja, da STA ni uspela dokazati, da bi zgolj z zadržanjem uredbe dobila izplačano nadomestilo v skladu s poslovnim načrtom.

Med vsem razglabljanjem o pomenu odločitve vrhovnega sodišča in nesmiselnem paradiranju po predsedniški palači je najpomembnejša ugotovitev vrhovnega sodišča, da tako kot zakon o STA in sedmi paket protikoronskih ukrepov, ki vlado obvezujeta k plačilu javnega servisa, tudi uredba predvideva izplačilo nadomestila tudi v primeru, če pogodba med STA in Uradom vlade za komuniciranje ni sklenjena. Borut Pahor, predsednik republike, ki je svojo funkcijo oklestil vsakršne moči, tako družno z direktorjem Slovenske tiskovne agencije Bojanom Veselinovičem in direktorjem vladnega Urada za komuniciranje Urošem Urbanijo, s ˝ponovno vzpostavitvijo dialoga˝ o vsebini pogodbe med STA in Ukomom, ne le omogoča vladi, da izničuje pomen sodnega sistema in pravnomočnosti razsodb, temveč tudi pomaga finančno izčrpavati Slovensko tiskovno agencijo, kar bodo po lastnih napovedih v mesecu ali dveh, ko agencija več ne bo likvidna, najmočneje občutili zaposleni.