Luana Malec, nova direktorica koprske knjižnice

S prvim februarjem je vodenje Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru tudi uradno prevzela Luana Malec, magistra bibliotekarstva, bibliotekarska specialistka in diplomirana ekonomistka. Karierno pot je Malec začela z vodenjem Potujoče knjižnice in kasneje Študijskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper. Pridobljene strokovne izkušnje je nato prenesla v razvojno Službo za izvajanje območnih nalog, ki jo je vodila do nedavnega. Vzporedno je vodila program dejavnosti splošne knjižnice za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih. Ob tem je aktivna v številnih nacionalnih strokovnih skupinah. V okviru Združenja splošnih knjižnic je pod njenim vodstvom nastal dokument Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022-2027, vodi pa tudi Sekcijo splošnih knjižnic pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Leta 2016 je za magistrsko delo Album Slovenije, osebni spomini 20. stoletja prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, leta 2019 pa je za življenjsko delo, zaznamovano z izjemnimi uspehi na področju knjižničarstva dobila tudi najvišje državno priznanje – Čopovo diplomo. 

Kakšna je vloga Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru, tudi v primerjavi s preostalimi mestnimi knjižnicami?

Naša knjižnica je sicer največja splošna knjižnica v Slovenski Istri, pa tudi peta največja splošna knjižnica v Sloveniji. Poleg dejavnosti, ki jih izvajajo vse knjižnice v Sloveniji – od zbiranja, obdelave, izposoje in hranjenja knjižničnega gradiva, domoznanske dejavnosti, posebne skrbi za uporabnike s posebnimi potrebami, bibliopedagoških dejavnosti – nam je Ministrstvo za kulturo že leta 2003 zaupalo še posebne razvojne naloge osrednje območne knjižnice. Naša je ena od desetih takih knjižnic v Sloveniji in pokriva Obalno-kraško območje, ki sega od Pirana do Postojne. Gre predvsem za naloge zagotavljanja večjega in zahtevnejšega izbora gradiva in informacij, nudenja strokovne pomoči knjižnicam na območju in koordinacije domoznanske dejavnosti. V zadnjem času pa se osrednje območne knjižnice razvijajo tudi v kompetenčne centre, torej v specializirane knjižnične centre za posamezna knjižnična področja. Naša knjižnica stremi predvsem k razvoju informacijske pismenosti. Gre za zelo široko področje, ki zajema oziroma se dotika tako digitalne pismenosti kot tudi meta pismenosti in medijske pismenosti, za katero vsi vemo, da je danes še kako potrebna, sploh v digitalnem okolju. V knjižnici imamo devet enot. V osrednji stavbi je Oddelek za odrasle, pa Oddelek za domoznanstvo in kulturno dediščino in Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva. V koprskem primestju imamo dve krajevni knjižnici – Semedelo in Markovec, v Ankaranu pa krajevno knjižnico Ankaran. Oddelek za mlade bralce je žal ločen od osrednje stavbe, kjer se nahaja Oddelek za odrasle, kar je unikum v Sloveniji. Potem je na Čevljarski ulici še Oddelek za italijaniko, poleg tega pa imamo še potujočo knjižnico, Bibliobus, ki je parkiran v Šalari, tako da smo razkropljeni po celem Kopru.

Kar se tiče dostopnosti je razpršenost verjetno boljša od centralizacije?

Za krajevne knjižnice to vsekakor drži, ampak Oddelek za mlade bralce in Oddelek za odrasle bi pa morala biti v eni stavbi. Prav tako Oddelek za italijaniko, ker tako lažje izvajaš različne knjižnične dejavnosti, od medgeneracijskih do medkulturnih. Lažja in racionalnejša pa bi bila tudi organizacija dela.

Prostorska stiska koprske knjižnice je že star problem. Zakaj moramo bralci denimo pogosto naročiti knjigo, ne moremo je pa videti na polici? Bi se to spremenilo, če bi imeli več prostora?

Zagotovo bi bilo več gradiva na policah, na prostem dostopu, predvsem pa bi bilo več prostora za ljudi, za druženja, povezovanja skupnosti, učenja.

Je kakšna konkretna rešitev že v načrtu?

Nisem še govorila z ustanoviteljem, ampak v preteklosti je bilo več rešitev, od dozidave do kampusa, kjer naj bi skupaj zrasli univerzitetna in splošna knjižnica. Več različnih možnosti je že bilo in konkretnih projektov, ki so padli v vodo. Je pa to zdaj prioriteta mojega mandata. Prepričana sem, da ji bo tudi občina prisluhnila, saj gre za dobrobit naših občanov. 

Katere bodo prednostne naloge oziroma razvojna področja knjižnice v novem strateškem načrtu?

Strokovni razvoj in posodobitev knjižnice. Strateški načrt se še oblikuje, ni pa odvisno le od mene, ampak od vseh zaposlenih. Oblikovali ga bomo skupaj, bo pa med prioritetnimi področji vsekakor krepitev izobraževalne vloge knjižnice, predvsem na širokem področju informacijske pismenosti, skupaj z digitalno, medijsko in meta pismenostjo. Knjižnica bo morala tudi jasneje definirati svojo vlogo pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Dejavnejša bo tudi na področju spodbujanja aktivnega državljanstva. Ob tem bo na nacionalnem nivoju vodila razvoj portala dobreknjige.si. Skrbela bo za manjšine, tako za italijansko pri nas, kot tudi za slovensko na Hrvaškem in v Italiji. To so naše prioritete, seveda poleg vsega, kar že izvajamo. 

Če se vrnem na vprašanje digitalizacije – danes je to naš vsakdan. Lahko rečemo, da se družba digitalizira na različne načine in tudi knjižnice morajo iti v korak s časom, kar pravzaprav že počnejo. Digitalizacija knjižnega gradiva je koristna, saj ljudem omogoča enostavnejši dostop na daljavo, kar je pomembno za vse, ki jim zmanjkuje časa za obisk knjižnice, pa tudi za uporabnike s posebnimi potrebami, kot so gibalno ovirani ali slabovidni, saj lahko digitalni tisk s pomočjo prenosnih naprav enostavno povečajo, mu spremenijo pisavo, ozadje in tako naprej. Ne bo pa digitalizacija oziroma digitalno gradivo nikoli izpodrinilo klasičnega, ampak bo ob njem sobivalo.

Digitalizacija ima seveda tudi svoje slabosti. Vsi vemo, da je ob branju preko ekranov naša koncentracija slabša, ne beremo več linearno, ampak le še drsimo skozi  tekst … ne beremo poglobljeno. Tako da – ja, potrebujemo oboje, saj je vsaka oblika za nekaj dobra.

Pomemben del informacijske pismenosti je tudi digitalizacija storitev. To ni le proces, ki se bo moral zgoditi v knjižnicah, temveč se že dogaja povsod okoli nas. Tudi Mestna občina Koper sledi strategiji razvoja pametnega mesta. Pametna mesta vključujejo digitalizacijo upravnih, zdravstvenih in drugih storitev. Knjižnica lahko v tem procesu zavzame proaktivno vlogo z nudenjem pomoči in izobraževanjem  naših občanov za uporabo vseh teh storitev. Tovrstna znanja niso samoumevna in so del vseživljenjskega učenja. Tako ostanemo v stiku z časom, smo operativni pri vsakdanjih opravilih. 

Kaj pa ljudje, ki prihajajo v knjižnico, pravijo glede novih tehnologij? So se v času epidemije digitalno opolnomočile tudi starejše generacije, ki prej niso toliko brale digitalno? 

Ja, mislim, da so mlajše generacije bolj naklonjene digitalnim oblikam, se pa tudi starejše privajajo tem oblikam, predvsem generacije srednjih let. Malček več problemov je s starejšimi od šestdeset let, ki pogosto potrebujejo več pomoči. 

Že izvajate kakšne izobraževalne delavnice na to temo?

Smo jih že, ja, za različne ciljne skupine, bomo pa v prihodnje te dejavnosti vsekakor okrepili.

V koprski knjižnici ste zaposleni že tretje desetletje in v tem času ste izpeljali že veliko projektov. Na katere ste še posebej ponosni?

Najbolj ponosna sem na priporočilni portal slovenskih splošnih knjižnic dobreknjige.si. Nastal je v naši hiši. Že ob nastanku se nam je pridružila Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica in skupaj smo portal potem razvili na tak način, da ga danes uporabljajo vse slovenske splošne knjižnice, predvsem pa njihovi uporabniki.

Za kakšen portal pa pravzaprav gre?

To je portal za svetovanje dobrega branja. Če boste obiskali naš portal, boste lahko knjigo izbirali po različnih kriterijih, ne samo po avtorjih ali naslovih, ampak tudi po narodnosti avtorjev, po literarnih vrstah ali zvrsteh, pa tudi po posebnih bralnih doživetjih. Torej, lahko boste poiskali veselo, žalostno, ali denimo bolj erotično knjigo. Poiščete lahko tudi krajše knjige, torej knjige, ki so primernejše za pot ali čakalnice, ali pobrskate med knjigami z večjih tiskom, če imate denimo težave z vidom. Skratka, veliko možnosti je, da preko tega portala najdete knjigo, ki vam je pisana na kožo.

Kako je s financiranjem? Sodelujete tudi v evropskih projektih?

Knjižnico večinsko financira občina, del pa Ministrstvo za kulturo, predvsem za nabavo gradiva, pa tudi za izvajanje posebnih obmejnih in območnih nalog ter za izvajanje posebnih nalog za potrebe italijanske narodne skupnosti. Sodelujemo tudi v dveh evropskih projektih – What the future wants in Adele – oba sta povezana z informacijsko pismenostjo.

Kaj pa vaš kulturno-izobraževalni program? Bo tu kaj novosti?

Pomemben projekt je 110. obletnica rojstva Alojza Kocjančiča, ki se pravkar oblikuje in ga bomo izvedli v letošnjem letu. Obletnico bomo beležili na različne načine in jo bomo izkoristili tudi za promocijo in oživitev Kocjančičeve sobe v Kubedu, in sicer s pripravo različnih učnih programov za šole, za različne starostne skupine in s simpozijem oziroma kongresom ter organizacijo literarnega pohoda iz knjižnice do Alojzove hiše in nazaj, za katerega se nadejamo, da bo postal tradicionalen.

Poudarila bi še sodelovanje z ranljivejšimi skupinami, predvsem s slepimi in slabovidnimi. V sodelovanju s Pedagoško fakulteto Koper, Osnovno šolo Pier Paolo Vergerio il Vecchio, Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Koper, Zvezo slepih in slabovidnih Slovenije ter Zavodom za prestajanje kazni zapora Koper izdelujemo tipne slikanice. V Sloveniji smo na tem področju še v povojih, tovrstnega gradiva zelo primanjkuje. 

Zelo dobro sodelujemo z Librisom, ki je ena redkih samostojnih knjigarn in smo zelo veseli tega sodelovanja. Sodelujemo s Kulturnim klubom Koper, veliko sodelujemo tudi z Zavodom za kulturo, mladino in turizem, s Pokrajinskim muzejem, z arhivom, s Pino, pa s šolami, te so seveda stalnica. Bi pa radi razširili ta sodelovanja tudi z netipičnimi partnerji, tudi izven kulture in izobraževanja pri razvoju novih storitev. Obetajo se namreč slabi časi in s skupnimi močmi bomo lahko naredili veliko več kot sami.

Eva Brajković