V nedeljo je pri 85 letih v bolnici na Jamajki umrl Lee »Scratch« Perry, pionir reggae in dub glasbe, glasbeni producent, pevec, tekstopisec, inovator studijskih tehnik in stilov produkcije, vsestranski umetnik in velik ekscentrik. Človek brez katerega še Bob Marley ne bi bil tak kot ga poznamo danes.
Lee Perry se je rodil kot Rainford Hugh Perry 20. marca leta 1936 v Kendalu na Jamajki. Mož, kasneje znan kot Pipecock Jackson ali The Upsetter, je bil tretji otrok delavskih staršev Ine Davis in Henryja Perryja. Šolo je nehal obiskovati pri petnajstih letih, saj se je raje preselil v Hanover in začel dneve preživljati med igranjem domin. Brezdelje ga je kmalu prignalo v Clarendon, kjer se je začel spoznavati z glasbeno in plesno sceno kraja, ki ga je kmalu poznal pod vzdevkom The Neat Little Thing.
Ob selitvi v Kingston je Lee Perry odkril mistično moč kamnov, ki jo opeva tudi na plošči Arkology. V novem kraju se je še približal glasbeni industriji. Njegova prva služba pri Studiu One je bila prodajanje plošč za Clement Coxsone Dodd Sound System konec petdesetih let. Zaradi prepirov glede izplačil je službo kmalu zamenjal za podobno delo pri Amalgamated Records Joeja Gibbsa, iz katere se je poslovil zaradi istih razlogov. Zato je leta 1968 ustanovil svojo založbo Upsetter Records, pri kateri je izšel njegov prvi veliki singl People Funny Boy. Mala plošča je dosegla nepričakovan uspeh, samo na Jamajki je prodal 60.000 izvodov pesmi, ki je bila napisana z namenom žaljenja njegovega prejšnjega šefa.
Pesem People Funny Boy je postala prepoznavna zaradi zvoka jokajočega dojenčka na začetku in hitrega, udarnega ritma, ki ga je svet kmalu nato posvojil pod besedo »reggae«.
Med letoma 1968 in 1972 je delal glasbo predvsem s svojim bandom the Upsetters. Svež zvok in uspeh prve plošče je njegovo ime ponesel vse do Združenega kraljestva, kjer so ga hitro prepoznali in začeli ceniti zaradi njegovih novih inovativnih produkcijskih tehnik. Iz tega časa izhajajo govorice, da naj bi bil prav on »oče reggaeja«, da naj bi ga celo izumil, tako kot nekaj časa kasneje še dub.
S skupino the Upsetters so posneli petnajst albumov.
Sedemdeseta leta je zaznamovalo njegovo sodelovanje z Bobom Marleyem in skupino the Wailers. Njegov producentski vpliv je pripomogel k temu, da so namesto rocksteady in ska tria postali z basi napolnjena glasbena skupina z duhovnimi in političnimi besedili. Leta 1973 je kar na svojem vrtu zgradil the Black Ark studio, ki je vseboval le osnovno opremo, a je Perryju omogočala, da je zdaj resnično lahko preživel toliko časa ob glasbi kot je želel. V studiu so se poleg omenjenega prvoborca zvrstila velika imena reggaeja, med njimi Junior Byles, Junior Murvin, the Congos in Max Romeo. Pet let kasneje stres in nekatere zunanje okoliščine povzročijo propad studia za katerega je Lee v nekem intervjuju zagotovil, da ga je v navalu besa požgal kar sam. Po tem dogodku se je preselil v Anglijo, kasneje v ZDA.
Brez Lee »Scratch« Perryja Marley morda nikoli ne bi prestopil iz skaja. Pesem Mr. Brown je za the Wailers napisal član the Upsetters.
Ob selitvi je spoznal veliko novih obrazov, delal je s producenti kot sta Adrian Sherwood in Neil Fraser (bolje znan kot Mad Professor). V osemdesetih se je odločil za še en pomemben korak – prenehal je z uživanjem alkohola in kanabisa. Prej je bil močno povezan posebej s kajenjem marihuane, ki jo je v zgodnjih letih svojega ustvarjanja vključeval celo v pesmi. Dobesedno je v mikrofon puhal dim jointa, »da bi marihuana prišla v pesem«. Posebnež je svojo publiko tudi brez substanc z leti le še širil. Ko je leta 1998 kot pevec nastopil v pesmi Dr. Lee, PhD na albumu Hello Nasty skupine the Beastie Boys je segel še do bolj splošne publike.
Lee »Scratch« Perry je sodeloval z mnogimi znanimi imeni, tudi s skupino the Beastie Boys.
Kljub temu je Perry prvega in edinega grammyja prejel šele leta 2002 za album Jamaican E. T. Dve leti zatem ga je revija Rolling Stone uvrstila na seznam sto najpomembnejših glasbenikov vseh časov. Šele pri 74 letih pa mu je uspelo otvoriti svojo prvo solo razstavo v galeriji Dem Passwords v Los Angelesu, kjer je do izraza prišel še drug del njegovega ustvarjanja, ki ga je skozi oblačila redno izkazoval že na nastopih. Na razstavi z naslovom Secret Education je bilo videti dela na platnu, papirju in video instalacije. Kmalu zatem je v javnost prišel njegov prvi biografski dokumentarni film The Upsetter, ki ga narira Benicio del Toro.
Prva dokumentarna filmska biografija o Lee »Scratch« Perryju – The Upsetter.
Pomembnost lika in dela Lee »Scratch« Perryja nam kaže tudi število drugih dokumentarnih filmov o njem. Leta 2015 je izšel Lee Scratch Perry’s Vision of Paradise, ki nam še podrobneje opisuje njegovo razumevanje duhovnosti. Režiser Volker Schaner je z umetnikom preživel petnajst let in medtem posnel več kot sto ur materiala. Poklonili so se mu še v videoigri Grand Theft Auto V, kjer so ga upodobili kot DJ-ja na radijski postaji. Hip hop producent Mr. Green pa je iz Perryjevih slavnih avdio streamov zmiksal kar ploščo z naslovom Super Ape vs. 緑: Open Door .
Hommage Perryjevemu delu s strani hip hop producenta Mr. Greena.
Glasbenik, ki ga je z nagrado Reda razlikovanja počastila celo država Jamajka je v svojem življenju posnel približno osemdeset samostojnih albumov in šest kompilacij. Nešteta sodelovanja pa so v ponedeljek močno odmevala tudi po tvitosferi, kjer so se mu poklonili znani glasbeniki s katerimi je sodeloval, pa tudi tisti, ki bi si tega samo želeli, od Flying Lotusa, Briana Ena, Public Enemy in Billyja Idola.
Rdečebradca zlepa ne bomo pozabili, saj njegova dediščina odmeva v vsaki reggae in dub pesmi, ki se danes vrti po radijskih postajah. Njegov izviren stil in svojevrstno razumevanje glasbe je oblikovalo nov zvok. Pa naj je bil narejen v studiu z najsodobnejšo opremo ali na škarje s katerimi je rezal po zraku ob mikrofonu ročne kamere.
Kralj Perry, hvala da si nam vsaj dobro glasbo pustil na tej strani.
