Kje je koprska gradbena hobotnica nabrala denar, da je pričela z nakupi?
24. tiskana izdaja, dne 28.10.2022
Kako so Popovićevi prijatelji izsiljevali avtohiše?
O neslavnih podvigih koprske gradbene hobotnice smo že precej napisali in razkrili več deset milijonov evrov škode, ki jo je povzročila prebivalcem in lokalni skupnosti. Tokrat se bomo posvetili kriminalnemu mehanizmu, ki ga je v organizaciji nekdanjega koprskega župana Borisa Popovića hobotnica uporabljala za izsiljevanje lokalnih podjetij in podjetnikov. V nadaljevanju bomo razkrili, kako so prodajo občinskih zemljišč dlje kot desetletje nameščali članom hobotnice, ki so jo nato preprodajali dalje po večkratniku nabavne cene. Razliko so pospravili v svoje žepe in v enakem znesku oškodovali občinsko blagajno. Tako je hobotnica prišla do denarja. Njeni člani so se posebej radi spravljali na zastopnike svetovnih avtomobilskih znamk v Kopru.
Ob prelomu tisočletja je prišlo do rasti prodajnih številk novih avtomobilov in avtohiše so bile pripravljene na širitev prodajnih površin za potrebe izvajanja njihove osnovne dejavnosti – prodaje in servisiranja avtomobilov. Brez širitve kapacitet bi jih konkurenčni trgovci hitro izrinili s tržišča, zato so se lotili iskanja možnosti nakupa ustreznih zemljišč. Takrat je z večino tovrstnih zemljišč razpolagala Mestna občina Koper. Tedanji župan Boris Popović kot najvidnejši predstavnik okoli gradbene hobotnice zbrane združbe je v tem videl priložnost – s prodajo zemljišč bi se lahko dobro zaslužilo. Težavo je predstavljalo zgolj dejstvo, da je bila lastnica teh zemljišč občina in ne on.
Ko so različna podjetja obvestila občino, da iščejo zemljišča, primerna za širitev in nadaljnji razvoj poslovne dejavnosti, so na občini poiskali ustrezna zemljišča in jih ponudili naprodaj. Namesto za prodajo na javni dražbi v živo in s sprotnim višanjem ponudb, so na občini razpisali prodaje po sistemu oddaje ponudb v zaprti kuverti. To je v praksi pomenilo, da je na dražbi zmagal tisti, ki je za zemljišče ponudil največ, ne da bi pri tem smel vedeti, koliko so ponudili drugi. Ponudbe je od prejema do dneva komisijskega odpiranja hranila Mestna občina Koper z Borisom Popovićem kot županom na čelu. Občina bi upoštevajoč takratno in sedanjo zakonodajo morala poskrbeti za to, da nihče ne izve za vsebino prejetih ponudb. Glede na to, da so podjetja blizu takratnemu županu Popoviću pri teh prodajah zemljišč praviloma zmagovala na način, da so oddala za le nekaj evrov višje ponudbe od drugouvrščenih, se je ob tem porodil utemeljen sum, da je imel zmagovalec nedovoljeno »pomoč« v obliki informacije o znesku najvišje prispele ponudbe, preden je oddal svojo – tako je lahko ta znesek zvišal za en ali dva evra in premagal ostale.
Kako so na občini poskrbeli, da je zmagalo »prijateljsko« podjetje?
Če nekdo enkrat uspe premagati konkurenco za evro ali dva, je to najverjetneje zgolj zanj srečno naključje. V primeru, da neka skupina, zbrana okoli župana občine, ki vodi postopek prodaje nepremičnin, redno premaguje za nekaj evrov, je jasno, da gre za organiziran sistem, ki brez sodelovanja ljudi z občine ne bi bil izvedljiv.
Kratka rekonstrukcija mehanizma, s katerim so oškodovali občino:
1 – Pri podjetju se pojavi potreba po širitvi prodajnega salona, servisnih delavnic ali parkirišč, zato opravi poizvedbo o možnosti nakupa zemljišč na občini in drugod, kar je razumen pristop podjetja, ki išče večjo parcelo za potrebe razvoja posla.
2 – Župan in sodelavci obljubijo pomoč pri reševanju težave in ponudijo razpoložljiva občinska zemljišča, primerna za širitev dejavnosti, kar je ena od legitimnih nalog občine.
3 – Občina razpiše prodajo zemljišč, toda ne z javno dražbo z višanjem ponudb, temveč z oddajo končnih ponudb v zaprti kuverti. Ta korak je za hobotnico pomemben, ker organizatorjem omogoča, da – sicer nezakonito – »prijateljskim podjetjem« omogoči zanesljivo zmago. Na kakšne načine so to lahko storili, preberite v okvirju.
4 – Občina proda zemljišče »prijateljskemu« podjetju pod nenavadnimi plačilnimi pogoji in nenavadno dolgim plačilnim rokom.
5 – S hobotnico prijateljsko podjetje, ki je na nezakonit način prišlo do zemljišča, kontaktira avtohišo in ji v odkup ponudi zemljišče, za katerega so jih prikrajšali – po 4-kratni ceni v primerjavi s tisto, ki jo je plačalo občini.
6 – V primeru, da se avtohiša ne pusti tako izsiljevati in zneska ne plača, poiščejo drugega kupca, njim pa »zaželijo srečo pri iskanju podobnega zemljišča v Kopru.« Konkretni primeri zemljišč, o katerih bomo pisali v naslednji številki, so bili nato prodani državnemu podjetju in mednarodni trgovski verigi. Razliko med zneskom, ki je bil plačan občini, in zneskom, ki ga je končni kupec plačal za zemljišče, je v žep pospravila hobotnica.
V prihodnji številki bomo predstavili več konkretnih primerov tovrstnih kriminalnih dejanj koprske gradbene hobotnice, navedli podjetja, ki so pri oškodovanju občine sodelovala s Popovićem, ter ostale ugotovitve, ki bi lahko pripomogle k uspešnosti policijskih preiskav tovrstnih ravnanj.
