Jesenski izzivi koalicije
Skupaj s šolarji, ki so se prvega septembra vrnili v šolske klopi, so se v poslanske klopi uradno vrnili tudi poslanke in poslanci. Dejansko so s poslanskimi obveznostmi začeli že konec avgusta na izredni seji, na kateri so sprejeli zakon, ki znižuje DDV nekaterim energentom. Tudi izredna seja ta teden je potekala na zadnji dan parlamentarnih počitnic in je bila prav tako v veliki meri namenjena blaženju draginje. Poleg predloga novele zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki omogoča povračilo stroškov ljudem, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju, so obravnavali še predlog zakona za odpravo posledic draginje za najranljivejše prebivalce ter predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi višjih cen elektrike in zemeljskega plina.
Energetska kriza in draginja, ki jo ta prinaša s seboj, bo jeseni očitno zasenčila ostale teme in bo tako prva resna preizkušnja za vlado Roberta Goloba. Tega se zelo dobro zaveda tudi opozicija, ki ne bo zamudila priložnosti za kritiko vladnih ukrepov. Prva opozicijska stranka SDS je že sklicala izredno sejo odbora za kmetijstvo, na kateri bodo razpravljali o pomoči kmetijstvu zaradi suše in dvigu cen energentov ter ostalih surovin na področju kmetijstva.
Odbor za infrastrukturo bo naslednji teden opravil drugo obravnavo predloga zakona o javnem skladu za financiranje razgradnje krške nuklearke in odlaganja njenih odpadkov. Predlog zakona je SDS v proceduro vložil v množičnem zasipanju koalicije z zakonskimi predlogi ob začetku mandata. Zakon je bil na plenarnem zasedanju kljub temu soglasno potrjen. Zanimivo bo videti, ali se bodo tako kot glede financiranja razgradnje stare jedrske elektrarne strinjali glede financiranja nove. Nov blok JEK bi bil ravno v teh časih energetske krize pomemben prispevek za dolgoročno preprečevanje podobnih kriz.
Prvega septembra pa se niso končale le parlamentarne počitnice, temveč je začel teči tudi rok za zbiranje podpisov za trojni referendum, kar je še ena ovira, na kateri SDS upa, da se bo vladna koalicija spotaknila. Za zbiranje trikrat po 40 tisoč overjenih podpisov imajo predlagatelji 35 dni časa. Na referendumih se ne bo odločalo le o zakonih o vladi, RTV in dolgotrajni oskrbi, temveč se bo merila tudi podpora vladi. Predvsem je za razmerja znotraj koalicije pomemben zakon o vladi. Brez njegove uveljavitve bi vsaj še eno leto Levica ostala brez resorja in tako s pol manj ministri v vladi kot SD, čeprav se njuna moč v parlamentu razlikuje le za dva poslanca. Navdušena ne bi bila niti Alenka Bratušek, ki je stranko zamenjala za ministrski resor, do katerega zaradi referendumske pobude še ni prišla.
Vladna koalicija se sploh še ni dobro navadila vladnih soban pa jo že čakajo preizkusi, s katerimi se vlade običajno ne soočijo tako hitro. Prejšnjo vlado je res pričakala zdravstvena kriza, a se ji hkrati ni bilo treba ukvarjati s tremi referendumi in dvojimi volitvami. Uspešnost na njih bo bistveno zaznamovala prihodnja štiri leta vladanja oziroma manj, če bodo vladi volivci že sedaj obrnili hrbet. Predvsem pa bo vse to bolj kot za manjši koalicijski partnerici resen preizkus za premierja in stranko Gibanje Svoboda.
