HeadlineAktualnoSlovenijaPišemo

Izgubljena generacija?

Otroci se vračajo za šolske klopi. Ob tem se poraja kopica vprašanj in težav. Ali bodo učitelji lahko rešili generacijo otrok, ki so jim protikoronski ukrepi uničili normalno mladost in šolanje? Poleg psihičnih težav, se največ mladostnikov ubada s prekomerno težo in nezadostnim znanjem.

 

 

Medtem, ko so v ponedeljek učitelji in ostali zaposleni v šolah in vrtcih množično opravljali hitre teste v upanju, da bodo končno zopet odprli učilnice za predšolske otroke in učence prve triade v devetih regijah, je predsednik vlade Janez Janša v državnem zboru govoril, da še ne ve, ali bodo otroci v torek dejansko prekinili pouk na daljavo in se vrnili v šolska poslopja. Razlog naj bi bil moški, pri katerem so odkrili tako imenovani angleški sev virusa covid-19. Starši in otroški psihologi so se ob tem lahko zgolj zgrozili, saj smo že do sedaj veljali kot država, ki ima poleg najvišjega števila smrtnih primerov, tudi najdlje zaprte šolske ustanove. Po mnenju strokovnjakov bo to pustilo trajne posledice na generaciji, ki so jo protikoronski ukrepi, psihološko stresna situacija, premajhna telesna aktivnost in pomanjkljivo podajanje učnega znanja na daljavo povsem zavozili. Kakšne posledice bo imela ta generacija, se bo videlo šele čez leta. Po mnenju nekaterih psihologov, pa bodo travme iz tega obdobja lahko nosili s seboj do konca življenja. Vseeno je premier nato pozno popoldne prekinil shizofreno situacijo glede odprtja šol in tvitnil, da se bodo šole vendarle odprle. Vse priprave po slovenskih šolah in vrtcih ter testiranje učiteljic in učiteljev niso bile zastonj.

Šolski psihologi, učitelji in drugi strokovnjaki s tega področja so si skoraj enotni v tem, da je bil ukrep zaprtja šol povsem neprimeren. Šole bi se morale zadnje zapreti in prve odpreti, saj so najmlajši najbolj občutljiva populacija. Tako je storila večina evropskih držav. Samo pri nas, če ne štejemo krajši prekinitvi ob koncu prejšnjega in ob začetku tega šolskega leta, so šolarji doma že skoraj celo leto. Drugje so šole začeli zapirati šele decembra, večinoma pred božičem. Še bolj zgrešena pa izpade vladna šolska politika v luči tega, da so v vsem tem času lahko delali delavci v tovarnah in v večini drugih podjetjih, ter da so lahko občasno obratovali fitnesi, frizerski saloni, … ter so se izvajala celo bogoslužja po slovenskih cerkvah, kamor zahaja najbolj ogrožena starejša populacija. Kot da bi bili vrtci in šole glavni problem širjenja virusa pri nas. “Navkljub vse več dokazom, da šole niso glavne pri prenosu okužb v skupnosti, pa v drugem valu ponovno spremljamo vnovična zaprtja šol v številnih državah,” v posebni izjavi zato ugotavlja izvršna direktorica UNICEF-a Henrietta Fore.

Problematika šolanja na daljavo

Podobno kot številni šolski psihologi, tudi pri UNICEF-u  ugotavljajo, da so ukrepi pripeljali do neenakosti med mladimi, kar se je najprej pokazalo pri neenakem dostopu do digitalnih učnih virov ter na koncu tudi do hudih psihičnih težav: “Negativni vplivi zaprtja šol se pri otrocih kažejo v težavah z duševnim zdravjem, fizičnim počutjem in debelostjo zaradi neaktivnosti, izpadom rednih zdravstvenih storitev oskrbe, nezadostnim ali neprimernim prehranjevanjem ter tveganji za zlorabe in naraščajočim nasiljem. Skriti vplivi pa vključujejo tudi zmanjšan zaposlitveni potencial, kot tudi povečanje stopnje revščine.” Da se najmlajši soočajo s psihičnimi težavami, smo lahko slišali tudi na včerajšnji vladni tiskovni konferenci, kjer je psihologinja Mateja Hudoklin ugotavljala, da se je med epidemijo pokazalo, da imajo šole pomembno varovalno vlogo pri skrbi za duševno zdravje otrok. Trenutno hude stiske ovirajo otroke pri njihovem funkcioniranju. “Otroci, mladostniki in njihove družine ne iščejo več pomoči, ko pa jo, so te težave že tako izrazite, da potrebujejo hospitalno obravnavo,” je katastrofalno situacijo opisala psihologinja in dodala, da se otrokom lahko najbolje pomaga v okolju, kjer preživijo največ časa, torej v šolah: “Priporočamo, da se ob vračanju v šole nameni več časa za pogovore z otroki o tem, kar so doživljali med epidemijo …”

Foto: Shutterstock

Duševno zdravje otrok se izrazito slabša v času, ko so doma, prav zato druge države niso imele ves čas zaprtih šol kot je bilo to pri nas, temveč je bil to eden izmed skrajnih ukrepov. Ugotovile so namreč, da bi otrokom s tem naredili več škode kot bi ga napravil virus. Še posebej zato, ker se 75 odstotkov vseh duševnih motenj razvije do 25. leta starosti. Zaskrbljujoč je podatek, da se je v zadnjem letu v Ljubljani zgodilo 30 odstotkov več poskusov samomorov, kar kaže na hude stiske mladih, ki pa kljub temu poiščejo manj pomoči pri uradnih ustanovah, saj se očitno v izolaciji doma ne znajdejo. Kljub vsemu pa vladni ukrep, zaradi katerega so se mladi znašli v hudih stiskah, ni prinesel konkretnega rezultata.

Mladi pa se srečujejo še s številnimi drugimi problemi. Prikrajšani so za znanje. Težave so z ocenami, ki so pomembne za vpis v osnovno šolo, srednjo šolo in na fakulteto. Poslabšala se je pismenost, predvsem med tistimi mladimi v prvi triadi, ki komaj spoznavajo prve črke. Učitelji celo ugotavljajo, da otroci v drugem razredu komaj poznajo črke, zato tudi ne berejo. Bralni testi tako dosegajo najnižje rezultate do sedaj. Nekateri otroci nimajo toplega obroka, drugi pa imajo težavo s prekomerno težo, saj se ne gibljejo. Raziskave med osnovnošolci so tako pokazale, da jih ima kar 20 odstotkov prekomerno težo zaradi zaprtja šol in igrišč. Na upad gibalne sposobnosti in porast debelosti otrok so opozorili tudi pri organizaciji Združenih narodov: “Telesna dejavnost otroke med drugim varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja, kot tudi vpliva na kognitivne sposobnosti ter učni uspeh.” Alarmantni podatki za Slovenijo kažejo na to, da je v času epidemije prišlo do največjega zmanjšanja gibalne učinkovitosti otrok v zgodovini. Pri vseh dečkih in deklicah beležijo 13 odstotni upad vseh gibalnih sposobnosti. Upad gibalne učinkovitosti so ugotovili kar pri 75 odstotkih otrok. Pri 60 odstotkih pa so ugotovili povečanje podkožnega maščevja.

V šolah imajo otroci podporo sovrstnikov, zato jim je nekoliko lažje, hitreje pa lahko pridejo tudi do pomoči. Med zaprtjem šol, ko se otroci niso zatekali po pomoč k učiteljem in šolskim psihologom, smo pri nas zabeležili tudi porast nasilja, predvsem tistega, ki se dogaja za štirimi zidovi. V UNICEF-u pravijo: “Organizacije, ki delujemo na področju preprečevanja nasilja beležimo tudi izčrpanost staršev, še posebej v družinah, kjer je prisotno nasilje, saj žrtve z namenom razbremenjevanja povzročiteljev nase prevzamejo dodatno breme. Zato je nujno potrebno razbremenjevati, umirjati napete družinske odnose in ponuditi programe pomoči družini. Odprtje šol tako tudi pri razbremenjevanju napetih družinskih odnosov, ki vodijo v visoko tvegane dogodke, igra izjemno pomembno vlogo.”

Hitro testiranje 

Dan preden so se odprli vrtci in šole za učence prve triade, je po celotni državi potekalo množično testiranje za virus covid-19 zaposlenih v šolstvu. Hitro testiranje so in bodo izvajali šole ter zdravstveni domovi. Testiranje naj bi bilo prostovoljno, vseeno pa deset odstotkov učiteljev, ki so pripravili peticijo in ustanovili facebook skupino, meni da temu ni tako, ampak da so v testiranje prisiljeni. Če je torej sklepati po peticiji, se vsaj 3000 izmed 30.000 učiteljev ni želelo testirati. Vseeno pa je bilo v praksi takšnih učiteljev zgolj peščica.  Čeprav se je sprva govorilo, da ti učitelji ne bodo smeli predavati v šoli, temveč od doma, se je na koncu šolsko ministrstvo odločilo, da bodo nepokorni učitelji morali iti na čakanje na delo, hkrati pa jim je zažugalo z globo od 400 do 4000 evrov.

Foto: Reuters

Učitelji, ki so podpisali peticijo, kot razlog navajajo stvari kot so: represija, nedopustni poseg v telo, prisila, kršitev pravic, nesmiselnost ukrepa testiranja zgolj učiteljev, neverodostojnost testov, ipd. Nekateri pa se sprašujejo tudi v smiselnost testiranja zgolj žičničarjev in šolnikov, ne pa recimo policistov, duhovnikov in drugih, ki imajo veliko stika z ljudmi. Drugi pa ugotavljajo, da imajo države, ki niso imele tako strogih ukrepov, boljšo epidemiološko sliko. Zaradi tega se jim zdi, da tudi ukrep testiranja šolnikov ne bo prinesel nikakršnih konkretnih rezultatov. Dvomijo pa tudi v strokovne podlage ukrepov vlade. Tem učiteljem je namenil besedo premier Janez Janša, ko je izjavil: “Obnašanje nekaterih učiteljev je nesramno,” pa tudi: “To je skrajno neresno in me včasih skrbi, da takšni učijo naše otroke.” Da večina učiteljev vendarle podpira hitro testiranje vsak teden, saj želijo prispevati k preprečevanju okužb, pa je zatrdil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj ter dodal, da zgolj nasprotujejo ukazovalni retoriki, saj se na tak način komunikacije učiteljstvo ne odziva dobro. Učitelji so dovolj ozaveščeni in odgovorni ter se do skupnih družbenih problemov obnašajo profesionalno. Učinek bi bil veliko boljši, če bi bili nagovorjeni na drugačen način.

V devetih regijah, ki so bile prejšnjo sredo na vladnem semaforju obarvane v rdeče, so predšolski otroci in otroci prve triade po vseh pretresih danes končno ponovno sedli za šolske klopi. Ostali še čakajo na odločitev vlade, ki bo o nadaljnjih ukrepih odločala naslednji teden. Strokovnjaki zagovarjajo, da bi morali prej zapreti vse, preden bi ponovno zaprli šole. Kljub temu se učenci starejših letnikov osnovne šole, gimnazije in študentje fakultet še ne morejo prehitro veseliti, saj se lahko zgodi karkoli oziroma kot je izjavil bivši vladni Covid predstavnik za javnost Jelko Kacin: “Uživajte dokler lahko.”

Source
Sebastijan Ozmec

Povezani Članki

Preverite tudi
Close
Back to top button