Hip za strip: Festival stripa Tinta
Začetek oktobra je v Ljubljani že več let zapored posvečen stripu. Po osmih letih delovanja lahko zatrdimo, da je Tinta največji in najdlje trajajoči stripovski festival v zgodovini Slovenije. Res je, da se festival imenuje Tinta komaj zadnjih nekaj let, saj se je prej imenoval Stripolisfest, a to ne vpliva na njegovo kontinuiteto, uveljavljenost in rast.
Večina slovenskih stripovskih profesionalcev z vseh področij se v teh dneh že več let zapored srečuje na festivalu stripa Tinta. Med njimi je tudi avtorica pričujoče rubrike, ki na javnih pogovorih iz ustvarjalcev beza slastne podrobnosti. Preden jo obtožite konflikta interesov naj samo spomni na to, da je stripovska scena pri nas resnično tako majhna, da boste na njej težko našli koga, ki pri festivalu še ni sodeloval.
So pa spremembe na stripovski sceni najbolj očitne ob letu – oktobru – osorej. Od lanskega festivala do konca letošnjega junija je izšlo 29 stripov za odrasle, od tega 13 s strani domačih avtorjev in 43 stripov za otroke, od tega 14 izvorno v slovenščini. Pri njihovem izidu je sodelovalo 22 založb, kar je velik premik, če samo pomislimo, da so do leta 2000 avtorji stripe izdajali predvsem v samozaložništvu. Šele v začetku novega milenija so se na trgu začele pojavljati za strip specializirane založbe, ki so produkcijo pospešile in obogatile.
Skromnejši zgodovini navkljub pa smo končno prišli do trenutka, ko lahko razglasimo novo mlado generacijo slovenskih stripovskih avtorjev. Iztok Sitar je še leta 2017 v knjigi Zgodovina slovenskega stripa zapisal, da mlado generacijo sestavljajo risarji rojeni v sedemdesetih ali v začetku osemdesetih let. Zdaj je nastopil čas za striparje, ki bi jih dejansko lahko tudi na razpisih prijavili za »mlade«. Mednje zagotovo sodita Gašper Krajnc in Dora Kaštrun, ki sta nedavno izdala svoje samostojne stripovske albume pri založbi VigeVageKnjige. Oba sta se znašla v izboru treh najboljših domačih stripov za odrasle in se potegujeta za nagrado zlatirepec, ki bo na Tinti podeljena v soboto zvečer. Nekaj drugih mladih obrazov pa bo moč videti tudi na risanju v živo, ki se bo na sobotnem sejmu v Kinu Šiška odvilo že tretjič. Stripoljubci si tako lahko v popoldanskih urah ogledamo kako nastajajo stripi posameznih avtorjev. Sicer bodo pa nekateri svoje delo na masterclassih predstavljali že dopoldan v veliki dvorani.
Med pomembnejše kvalitete festivalov vedno štejemo tudi mreženje, spoznavanje domačih in tujih gostov. Slednjih bo letos žal dokaj malo. K temu je močno pripomogla temno rdeča obarvanost Slovenije na covid-19 zemljevidu Evrope. Kolektiv Colorama in Peter Kuper se bodo tako javljali le prek spleta. Ameriški avtor je sicer obljubil, da se bo v Sloveniji vseeno oglasil v pomladnih mesecih. Morda do takrat izide prevod še katerega od njegovih del. Samo v zadnjem letu je najprej pri Forumu Ljubljana izšla njegova zbirka v strip prevedenih kratkih zgodb Franza Kafke. Sledil je prevod Srca teme pri založbi LUD Literatura, ki je prav tako nastal po literarni predlogi istoimenske knjige Josepha Conrada. Nato pa je v tem tednu pri isti založbi izšla še Preobrazba, prav tako po predlogi zgodbe Franza Kafke. Bralci Stripburgerja so njegova dela lahko brali že prej, saj je tam večkrat objavil svoje pikre kratke stripe, kjer se je v prvi vrsti zgražal nad politiko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
V gosteh v živo pa se bo v Ljubljani med Tinto vseeno oglasilo nekaj tujih gostov. Barve nekdanje države bodo prestavljali Dubioza kolektiv, ki so pred kratkim izdali nov stripovski album. Predstaviti se bo prišel tudi OHOHO kolektiv iz Zagreba, ki je v zadnjih treh letih na svojem festivalu stripa in street art kulture izdajal tudi fanzin na različne vnaprej določene tematike kot so antifašizem, trikotniki in mitološka bitja. Ni pa pozabiti še na Emmanuela Guiberta, francoskega ilustratorja, striparja in scenarista, ki ga domače vesolje pozna po otroški sagi Ariol, kaj kmalu pa ga bo spoznalo še kot avtorja humoristične otroške serije Sardine v vesolju in zgodovinskem stripu po resničnih dogodkih iz časa druge svetovne vojne Alanova vojna.
Kot je morda razvidno že iz napisanega, Tinta deluje kot povezovalni člen stripovskega dogajanja v Sloveniji. Po osamosvojitvi je scena namreč tako razpadla, da razen striparjev zbranih okoli Mladininega kroga, alternativnih ustvarjalcev, ki so se združili v Stripburger in kolektiva Stripoholik, ki se je ukvarjal predvsem z italijanskimi žanrskimi stripi tipa Dylan Dog, ni bilo ničesar. Danes je opaziti velik razmah prevodov avtorskih stripov, veča se ponudba na področju otroškega stripa, opaziti ga je celo v galerijah, prejema pa tudi že prominentne nagrade za literaturo, ki so se stripa včasih odločno otepale. S prevodi stopicamo še daleč za bližnjima Hrvaško in Srbijo, ampak smo z nekaterimi (predvsem iz francoščine) že skoraj v koraku s časom.
Vsakoletni obiskovalci Tinte lahko spremembe v času zdaj zaznajo že kar sami. Dvomljivcem, ki pravijo: »Pa če sploh ne znam brati stripa!« pa le povejte, da imajo vsake oči svojega malarja in vsak malar lahko najde strip, ki mu je všeč. Saj je različnih stripovskih estetik na svetu prav toliko, kolikor je »malarjev«.
