HeadlineAktualnoKulturaPišemo

Hip za strip: Dve desetletji Komikaz

Alternativni avtorski stip s progresivnim prevpraševanjem meja stripovskega medija odkriva nove svetove, estetike in razsežnosti. V Sloveniji alternativno sceno najbolje predstavlja prozin Stripburger, ki je že tako mednarodno prepoznan in uveljavljen, da mu ne moremo več reči fanzin. Hrvaški mlajši brat, ki v svojih tiskovinah za razliko od Stripburgerja nima kritik in intervjujev, se imenuje Komikaze. V manjšem, a širšem tiskanem formatu izhaja trikrat letno. S svežo izdajo se poklanja dvajseti obletnici svojega delovanja.

 

 

Zadnja izdaja stripov, ki jih v večji količini najdete na njihovi spletni strani, je v hrvaščini poimenovana »Dve desetletji Komikaz, kdo bi si mislil?« in napoveduje okroglo obletnico. Komikaze so na spletu prvič izšle 25. maja 2002 in so po besedah odgovorne urednice Ivane Armanini »edini profilirani časopis za avtorski strip na Hrvaškem.« Dokaj enostavno je do njega dostopati tudi v Sloveniji, saj Armanini živi med Ljubljano in Zagrebom, kjer tudi ustvarja. Njene stripe lahko redno vidimo v tiskanih izdajah Komikaz, s čimer raznolikim zbirkam daje dodatno rdečo nit.

Ivana Armanini je v avtorski strip zajadrala dokaj pozno, šele šest let po diplomi. Njena dela jasno kažejo simpatije do ulične umetnosti, predvsem stenskih poslikav. Večinoma v stripih uporabi do tri barve, ki jih ploskovito nanaša in, ki odlično delujejo kot murali, kot je tisti na ljubljanski Metelkovi. Pogosto uporablja rdečo, črno in belo barvo, debelo obrobljene detajle pa začinja s šaljivimi in družbenokritičnimi elementi. Tako kot v svojih stripih je s Komikazami želela povezati strip, street art, eksperiment, akcijo in abstrakcijo.

Samizdat je v dvajsetih letih dosegel precejšnjo prepoznavnost, ki jo širi z razstavami in delavnicami. Ravnokar so zaključili z razstavo v Gospiću, dolgo pa je odmevala razstava ob projektu Femicomix, ki je postal še založniška linija. Mednarodni projekt je bil posvečen ženskemu stripovskemu ustvarjanju in se boril proti stereotipu, da so stripi moška domena. Sodelovalo je 34 avtoric iz 12 držav.

Verjetno največje priznanje, ki so ga Komikaze prejele doslej, je bila nagrada za najboljšo izdajo alternativnega stripa, ki jo podeljujejo na najpomembnejšem stripovskem festivalu v Evropi, ki se odvija v zahodnofrancoskem mestu Angoulême. Nagrado podeljujejo od leta 1982 in  predvideva se, da se zmagovalci v naslednjem letu pridružijo žiriji za alternativni strip, kar so tudi storili. S prejemom nagrade nagrajenci sicer izgubijo pravico do ponovne prijave, a dejstvo da so leta 2020 premagali 37 stripov z vsega sveta, bo ostalo. Še danes denimo pomnimo, da je Stripburger prejel omenjeno nagrado že leta 2001.

Komikaze torej sodelujejo s festivali, avtorji, kolektivi in ostalimi kreativnimi društvi s celega sveta že od samega začetka. V zbirki, ki je izšla ob dvajsetletnici lahko na 128 raznobarvnih straneh v hrvaščini in angleščini beremo stripe 26 različnih avtorjev iz 10 držav. Med njimi najdemo nekaj slovenskih avtorjev kot sta Primož Krašna, nekdanji učitelj likovne umetnosti, ki že več let deluje kot svetovalec za likovno umetnost na slovenskem zavodu za šolstvo ali Miha Perne iz slikarske in sitotiskarske skupine Beli sladoled. Spremljajo ju stripi o Marxu, gibanju #MeToo, migrantski problematiki in mnogočem drugem.

Če smo že pri obletnicah, zaključimo še z omembo šestdesetletnice izdaje prvega tiskanega Asterixa v stripovskem albumu, ki smo jo slavili 29. oktobra, poklonili pa se ji bodo sredi decembra v ljubljanski galeriji Kresija z originalno francosko razstavo ob kateri bo izšel tudi nov strip Poglavarjeva hči.

Pia Nikolič

Povezani Članki

Back to top button