Energetska kriza? Lahovnik, ćemo!

Večkilometrske vrste pred bencinskimi črpalkami, redne »šok terapije« ob mesečnih stroških ogrevanja in elektrike, varčevanje pri hrani. Ne, ne gre za futuristične sanjarije Georgea Millerja, niti za mitsko preteklost iz glav volivcev Slovenske demokratske stranke, ko v samoupravnem socializmu ni bilo sadnih jogurtov. Energetska kriza nas je zadela tukaj in zdaj, v demokratični in samostojni Sloveniji s svobodno gospodarsko pobudo vpisano v ustavo. Kaotično stanje na trgu energentov, ki ga od ruskega priznanja samostojnih ljudskih republik Doneck in Lugansk in posledičnega vojnega napada na Ukrajino pretresa »kšeftanje« s terminskimi pogodbami, se v skoraj istem trenutku pozna v žepih državljanov. Po začetku vojne je vrednost terminskih pogodb za dizelsko gorivo zaradi uvedbe sankcij proti Rusiji zrasla za več kot 70 odstotkov, a že naslednji dan upadla za 15 odstotkov. Še več tektonskih premikov so doživele terminske pogodbe za zemeljski plin. Cena plina na amsterdamski borzi je z 71,85 evra za megavatno uro od 21. februarja do 7. marca zrasla na 212 evrov za megavatno uro, še isti dan pa je ta terminska pogodba dosegla vrtoglavih 335 evrov za megavatno uro.

S številkami se zaradi njihove nestabilnosti torej ne splača ukvarjati, kvečjemu lahko ugotovimo, da Slovenije Ruska agresija na Ukrajino v smislu energetske krize ni presenetila, saj smo državljani nestabilnost ali po domače hudo podražanje ogrevanja začutili že z začetkom zime.

Na tem mestu se postavlja logično vprašanje, kaj ima s ceno energentov na trgu Slovenija kot država. A odgovora ni potrebno iskati predolgo, vrnimo se le v september leta 2020, ko je vlada liberalizirala trg goriv. To je storila po zagotovilih vernikov v ontološko vrednost »proste roke trga«, ki predvideva, da bo deregulacija trga vedno privedla do večje konkurenčnosti, ta pa bo preprečila dvigovanje cen. Manj kot dve leti pozneje se te napovedi slišijo tako utopične, kot so se marsikomu na dan deregulacije. Ne samo da ni novih ponudnikov na trgu, madžarski MOL je celo napovedal prevzem 120 črpalk OMV Slovenija, zaradi česar se je konkurenca zmanjšala. A vladni guru za liberalizacijo trgov in eden izmed idejnih vodij korupcije pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Matej Lahovnik je prepričan, da deregulacija ni kriva za naraščanje cen: »Sama sprostitev cen naftnih derivatov tu nima kakšnega posebnega vpliva, kajti sedanje cene so po vsem svetu posledica višjih cen nafte in zemeljskega plina, ki so povsod dosegle rekordne ravni.«

Seveda se lahko strinjamo, da je trenutno krizo v največji meri povzročila vojna v Ukrajini, a zanimivi so predvsem odzivi slovenskih oblasti na socialno katastrofo, ki jo povzročajo dnevne podražitve energije. Ne splača se komentirati razsvetljenoabsolutističnih medijskih akrobacij predsednika vlade Janeza Janše v Versaillesu, ko je v slogu Marije Antoanete državljane pomiril, da lačni ne bodo, le manj vrst rogljičkov bodo morali jesti. Veliko bolj povedni so vladni ukrepi za reševanje socialne krize. V začetku prejšnjega meseca je v okviru desetega protikoronskega paketa zakonov vlada uvedla edino rešitev za kakršenkoli družbeni problem, ki ga zazna – energetske vavčerje v vrednosti 150 evrov. Le da teh ne bo prejelo le 150 tisoč prebivalcev, ki jih vlada označuje za socialno najbolj ogrožene prebivalce, temveč vsi upokojenci, ne glede na socialno stanje, poleg njih pa še družine z vsaj tremi otroki, kar skupaj znaša okoli 700 tisoč državljank in državljanov.

Poleg »vavčerizacije« socialne politike je vlada še pred dodatnim zaostrovanjem krize zaradi razmer v Ukrajini in kazni za rusko gospodarstvo, pristala tudi na – ne boste verjeli – regulacijo gospodarstva. Gospodinjstva so tako tri mesece, začenši z marcem, oproščena plačevanja omrežnine, hkrati pa je vlada znižala tudi cene trošarin električne energije in energentov. Seveda so izdatno pomoč dobili tudi vsi deležniki, ki sodelujejo v trgu energentov na veliko – skoraj 15 tisoč gospodarskih subjektov je tako prejelo enkratne dodatke, kar je državno blagajno stalo 70 milijonov evrov.

Po začetku vojne in posledičnem divjanju cen plina in nafte, je vlada reagirala šele včeraj (ponedeljek), ko je predsednik Janša napovedal, da zaradi nestabilnih razmer na trgu, kljub Lahovnikovim nasprotnim napovedim, sledi regulacija najvišjih maloprodajnih cen goriva. Regulacija in deliberalizacija je kot kaže edino primerno zaščitno sredstvo pred nevarnostmi vsemogočne proste roke trga.

Ne samo da ni novih ponudnikov na trgu, madžarski MOL je celo napovedal prevzem 120 črpalk OMV Slovenija.

Jaka Virant