Dostojanstvo spomina
Globalni kapital progresivno slabi pojem države, za katero so se tekom zgodovine bíle mnogotere vojne. Sama po sebi zato ne zmore zaščite pred impulzivnimi valovi nacionalizmov in populizmov. Zaradi mešanja nacionalnih in identitetnih vprašanj v poznih 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je jugoslovanski nacionalizem dobival razsežnosti z elementi norosti. Zakaj torej prihaja do novih vznikov nacionalizmov? Globalni kapital vzpodbuja permanentno ekonomsko vojno na območjih interesa globalnih investitorjev. Državne meje ne obvarujejo pred izkoriščanjem teritorijev, ki jih opustošene in uničene puščajo za seboj. Nestabilnost političnega reda se kaže v neartikuliranosti levice in desnice, ki se v bistvu strinjata in na tak način oblikujeta patološko stanje stvarnosti. Politična oblast se težko prilagaja globalni hegemoniji kapitalizma, kar pospešuje krizo identitete. Živimo v dobi umiranja socialnega človeka, s čimer je izničeno tudi njegovo dostojanstvo.
Z razpadom Jugoslavije leta 1991 je začela izzvenevati potreba po spoštovanju spomina, izraženega s spomeniki NOB. Ponekod ohranjajo spoštljiv spomin na preteklost, drugod so zapuščeni ali oskrunjeni. Zaradi abstraktnosti se izkoriščajo v komercialne namene: od snemanja reklam do resničnostnih šovov in glasbenih videospotov. Takšna izraba spomenikov s strani posameznikov, ki ne poznajo preteklosti, je zloraba in omalovaževanje dostojanstva žrtev ter njhovega spomina. Mednarodni projekt Arhitektura. Skulptura. Spomin. Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945–1991 spodbuja zrelo in spoštljivo presojo umetniško-arhitekturne vrednosti spomenikov nekdanje države, opozarja na njihov kulturni pomen ter prispeva k ohranjanju spominskih območij. Projekt je sprožila galerija DESSA, revija Arhitektov bilten in odprtokodna platfoma Architectuul iz Berlina s sodelovanjem strokovnih sodelavcev iz nekdanjih republik skupne države. Po otvoritvi na Piranskih dnevih arhitekture v Piranu, se je projekt predstavil v galeriji DESSA v Ljubljani, na spletni platformi Salona arhitekture v Novem Sadu, na digitalni konferenci Architectuul, v skladišču Libertas v Kopru, Galeriji Miroslav Kraljević v Zagrebu, Muzeju Lapidarium v Novigradu in Rimskem trgu v Podgorici. V letu 2022 nadaljuje svoje popotovanje v Prištino in Sarajevo. Razstava predstavlja nenehno dopolnjujoči se arhiv raznovrstnih fotografskih in filmskih materialov ter zapisov avtorjev ter s tem oblikuje nov vidik ohranjanja te arhitekturne zapuščine. Fizična prisotnost spomenikov v pokrajini je opomin grozovitosti posledic fašizma in nacizma, kar odpira vprašanje vloge spomenikov preteklega teritorija v današnji, skupni Evropi. Projekt presega prekarne sisteme produkcije, ki za seboj puščajo shirana živeča trupla sodobnega kapitalističnega človeka.
Skupnost sodelujočih je obsodila nedavno vandalizacijo spominskih plošč z imeni umrlih na spomeniku Partizanskega pokopališča v Mostarju, ki so ga leta 1965 postavili po načrtih arhitekta Bogdana Bogdanovića. Uničenje se je zgodilo. Dasiravno gre za izjemno umetniško delo simbolnega pomena, za spomenik s statusom državnega pomena, ki je od leta 2018 zavarovan z videonadzorom ter posebej osvetljen. Namerno načrtovan napad je napad na dostojanstvo med drugo svetovno vojno padlih borcev za svobodo, med katerimi je bilo ogromno otrok. S protestnim pismom se odločno obsoja uničevalno dejanje ter zahteva razjasnitev dogodkov, identifikacijo, obsodbo in pregon storilca ter njihovo javno opravičilo. Države s skupno dediščino morajo začeti resno obravnavati vandalizem nad pomniki skupnih vrednot EU, med katerimi je pomembnejši boj proti vsakršnemu fašizmu.
S projektom se nasprotuje tudi komercializaciji prostorov spomina, saj odpira problematiko rušenja in oskrunjenja spomenikov bivše Jugoslavije. Analiza gradiva različnih sodobnih avtorjev, ki spomenike postavljajo na eno od turističnih tur po razoranem teritoriju bivše države, odpira problematiko trženja in izkoriščanja lokacij spominskih obeleženj in grobnic za nove zaslužke. Tovrstni turizem predstavlja novo obliko kolonializma 21. stoletja. Svet potrebuje solidarnost in spoštovanje obstoječega sveta za prihodnost. Kaj drugega je to kot ljubezen? Badieu (2019) pravi, da nam »ljubezen pomaga odkriti, da smo sposobni razmišljati in čutiti nekaj, kar nam ni bilo znano, ali za kar smo mislili, da nismo sposobni. Ljubezen nam pomaga spoznati, da nismo omejeni, kar je definicija sreče. Gonilo naše subjektivne identitete je danes koristoljubje. Zato mislim, da so glavni izzivi, s katerimi se srečujeta dve osebi, ki se ljubita, ravno v konstrukciji skupnega sveta, ki jima bo pomagal premagati dva osebna interesa. Ljubezen ima en skupni svet, ki ni zunanji svet. Znotraj tega skupnega sveta je ljubeč odnos razprava, razrešitev napetosti, protislovje, ki ta skupni svet še bolj razširi.«
Podpora za ohranitev in proti dejanju uničenja spomenika Partizansko pokopališče v Mostarju
https://www.dessa.si/index.php?nav=102&sel_id=3928&jezik=SL
