Cesarju kar je cesarjevega
Zametki davčne reforme; 38. tiskana izdaja, dne 24. aprila 2023
Jezus si je ogledal davčno reformo in dejal: »Čigava sta ta podoba in napis?« Farizeji niso mogli ne odgovoriti: »Golobova.« Tedaj je Jezus zaključil: »Dajte torej Golobu, kar je Golobovega, in Bogu, kar je Božjega.«
Precej drugačen je odziv božjega sina, božjega očeta in božjega duha na davčno reformo, kot tudi njegovih slovensko govorečih političnih sledilcev, dobrih dva tisoč let pozneje. A pustimo pridigo za konec, posvetimo se najprej branju davčnega berila.
Ministrstvo za finance je na koalicijskem vrhu dobilo zeleno luč za analizo davčnega sistema in širšo sliko potrebnih sprememb, da bo ta sistem bolj pregleden in pravičen. Sicer od predstavnikov vlade ne moremo izvedeti nič konkretnega o reformi, saj so zavezani politikantskemu izmikanju odgovorom. A zdi se, da se bodo v tej fazi načrtovanja lotili predvsem prenove dohodninskega sistema in obdavčenja nepremičnin. Spremeniti nameravajo način obračuna dohodnine – namesto olajšav bi uvedli odbitke. Prenova dohodninskega sistema naj bi stopila v uporabo z začetkom prihodnjega leta, oziroma natančneje: »Vlada bo poskušala ujeti ta datum,« če uporabimo besede premiera Goloba. Leto kasneje pa vlada načrtuje tudi dolgo načrtovani davek na nepremičnine, ki bo izračunan kot določen odstotek vrednosti vseh nepremičnin v lasti posameznika.
Dohodninski sistem je že več časa, sploh pa ob zadnji menjavi vlade, polje političnega boja. Spomnimo, v izdihljajih tretje in zadnje vlade je ministrski zbor sprejel dohodninsko reformo, ki je zvišala dohodninske olajšave in na ta način povišala neto izplačila na plačnih listih. Hitro po nastopu je Golobova vlada to reformo zaradi fiskalne nevzdržnosti preklicala, sedaj pa se je lotila še spremembe preračunavanja dohodnine.
Danes imamo sistem, v katerem ima posameznik neki dohodek, od katerega se odštevajo različne olajšave (na primer splošna, posebna dodatna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane). Dobimo davčno osnovo, na podlagi katere izračunamo davek, pri čemer se odstotek odmere določi glede na dohodninsko lestvico.
Po napovedih vlade bi zdaj uvedli sistem neto razpoložljivega dohodka, v katerem bi sešteli dohodke – poleg plače tudi zdaj neobdavčena povračila za malico in prevoz, regres in drugo – ter socialne transferje, odšteli prispevke in tako dobili davčno osnovo, od katere bi obračunali davek v odstotku, ki je določen po dohodninski lestvici. Potem pa bi imeli različne odbitke v absolutnem znesku, ki bi nam zmanjševali višino davka, ki ga moramo plačati.
Na področju obdavčenja premoženja, natančneje nepremičnega premoženja, še ni jasno, tako minister za finance Klemen Boštjančič, ali bo to le davek na nepremičnine ali tudi na kakšno drugo obliko premoženja, vsekakor pa bo davek na nepremičnine večinski vir davčnih prihodkov, pri ostalih pričakuje manj izplena.
Danes država z obdavčitvijo nepremičnin zbere okoli 300 milijonov evrov letno ali 0,6 odstotka BDP. Druge države po Evropi z obdavčitvijo premoženja zberejo dva, tudi 2,5 odstotka BDP.
Sprva je koalicija napovedovala, da bo obdavčila le drugo in vsako nadaljnjo nepremičnino. A 80 odstotkov Slovencev ima eno nepremičnino, poleg tega je lahko stanovanje v Ljubljani več vredno kot dve hiši na Goričkem, zato so se na koncu odločili za drugačen ustroj. Davek naj bi znašal določen odstotek od vrednosti celotnega nepremičnega premoženja posameznika. To pomeni, da bi bil davek progresiven, saj bi nekdo s 150 tisoč evrov vredno nepremičnino plačal manj kot tisti, katerega nepremičnina je vredna milijon evrov.
Del prihodka od davka na nepremičnine bo še vedno tekel v občinske blagajne.
Medtem farizeji, oprostite, opozicija in kapitalistična združenja, kot je gospodarska zbornica ali združenje Manager, ugotavljajo, in tukaj se jim lahko pridružimo v dvomu, da besed Boštjana Poklukarja, da bodo imeli delavci več v žepih, osnutki načrtov, ki jih je minister predstavil, ne podpirajo. Saj pravzaprav nič določnega niti ni razkril. Zanimivejši in za našo današnjo pridigo pomembnejši so očitki oporečnikov glede idejne usmeritve reforme. Po eni strani prvaki opozicije in podjetniška smetana opozarjajo, da je progresivna obdavčitev, torej obdavčitev sorazmerna z bogastvom davkoplačevalca, nevarna, saj bo tako bogati zajedalski razred – z besedami oporečnikov najproduktivnejši del gospodarstva – pobegnil v davčne oaze, po drugi strani pa reformnim idejam očitajo, da bodo davčno najbolj obremenile delavce – ti so v resnici edini produktivni del gospodarstva. Ker vlada še ni ničesar konkretnega napovedala, ne moremo soditi niti o teh očitkih, sklepamo pa lahko, da opozicijo in podjetnike moti kakršna koli obdavčitev. Ne moti pa jih državno subvencioniranje gospodarstva in državna infrastruktura. Le plačati je ne želijo.
