Animanija
Pred z ograjo zamejenim vhodom stoji stojnica, iz katere prihajajo omamne vonjave po japonski kuhinji, ki dražijo brbončice Pred njo je dolga vrsta čakajočih iz vseh koncev države, ki si očitno delijo skupni draž vonjav. Ob njih pa v koloni stoji vrsta pisanih obiskovalcev, oblečenih v najrazličnejše oprave svojih najljubših junakov iz animejev.
Izraz anime se nanaša neposredno na japonske animacije, ki imajo skupne vizualne in vsebinske podobnosti, kot so nesorazmerno velike oči. Videti je še videoigre, mange (japonske stripe) in kar je še ostalih risankastih in risanih junakov, ki prihajajo večinoma z japonskega otočja in deloma korejskega polotoka.
Ob vstopu v razstavni prostor vidimo množico stojnic z najrazličnejšimi izdelki; figurice junakov, igralne karte, namizne igre, mange in navadne stripe. Zasluženo so imeli svojo stojnico tudi ljubitelji klasik, kot je Alan Ford, pa stojnice avtorjev z lastnimi izdelki, od risb, obeskov, stripov, kaligrafije, pa oddelek z video igrami, kjer se je starejšim (ja, tudi sam se prištevam v to skupino) zarosilo oko in obudil spomin na brezskrbno mladost, ko smo na igralnih konzolah nabijali takrat najnovejše naslove, na katere smo nestrpno čakal več mesecev, in si brisali sline ob (takrat) moderni grafiki ter pametovali, češ, kako več kot toliko pa tehnologija že ne more napredovati. Oh, kako smo se motili. Tako je staro oko za oddelkom z igrami takoj zapazilo igralne konzole, od najnovejših pa do tistih, sedaj bojda imenovanih retro konzole. Ob njih pa vidimo mlado in staro, zatopljeno v premikajoče se slike na zaslonih. Tak je bil prvi vtis ob vstopu na anime konvencijo UmiKo, ki jo je organiziralo društvo Animov Izola.
Kot je povedala predsednica društva Eva Keber, se na konvenciji predstavlja predvsem dogajanje, vezano na Japonsko, čigar jedro so anime. So pa zaradi prepletenosti kultur in majhnosti slovenskega trga dogajanje razširili in tako vključili tudi del korejske kulture, predvsem zaradi vzpona in vedno večje priljubljenosti t. i. K-popa, glasbene zvrsti, ki vključuje več stilov korejske glasbe.
Sicer pa se, sodeč po predprodaji vstopnic, pričakuje večje število obiskovalcev, pretežno s primorskega dela, zaradi vpliva italijanske televizije. Z ostalih delov države prihajajo ljubitelji animov predvsem iz Ljubljane in Maribora, ker sta tam sorodni društvi. Posebej gre poudariti to, da organizator dogodka, torej društvo Animov, izdaja tudi manga revijo MAGnet, ki vsebuje neposredno v slovenščino prevedene japonske mange (društvo si je namreč zagotovilo avtorske pravice), članke o Japonski, intervjuje s slovenskimi ilustratorji, analize anim in mang ter ostalo. Eva Keber pravi še, da je opazen trend naraščanja priljubljenosti takih konvencij in nasploh animejev in mang, tudi mediji izkazujejo večje zanimanje kot v preteklosti, drži pa, da je epidemija udarila tudi po ljubiteljih tovrstne zabave, saj se je v tem času zaprlo ogromno specializiranih trgovin za ljubitelje japonskih stripov in z njimi povezanih izdelkov.
Niti pester program ni zaostajal za videno ponudbo, zato je lahko vsak našel področje zase. Od raznih delavnic, kot je bila delavnica korejskega popa, kjer so se udeleženci lahko naučili koreografije za pesem ZOO, predavanj in cosplay fotografije do predavanja o lastnosti žanra grozljivk v animejih in cvetobera tekmovanj. Od videoiger, kjer so se udeleženci lahko preizkusili tudi v kultni igri Street Fighter, anime kvizov, do končnega in zaključnega tekmovanja v cosplayu, na katerem so se tekmovalci potegovali za mesto na svetovnem cosplay tekmovanju v Lizboni.
Več kot očitno pa je, da je japonska kultura animiranih filmov in mang priljubljena tudi v deželi pod Alpami, kar ne dokazuje samo število obiskovalcev iz različnih koncev države, ampak tudi število slovenskih ilustratorjev, ki ustvarjajo v stilu mang svoje velikooke junake. Na letošnji konvenciji se jih je predstavilo kar 27.
Tisti, ki jih iz takšnega in drugačnega razloga ni bilo in so s tem zamudili zanimiv vpogled v drugo kulturo in vsi tisti, ki si delajo utvare, da je resnost vrlina in tako ali tako ne bi prišli, ker je to »nekaj za otroke«, zamujate ogromno. Ne samo tistega, kar vaši potomci spremljajo in ob čemer se navdušujejo, zamujate poglobljen vpogled v zanimivo tujo kulturo, v večmilijardno industrijo japonske popularne kulture, v njihove mite in prepričanja. Nenazadnje tudi v njihovo filozofijo, ki se manifestira skozi japonske stripe in animirane serije. Ampak nič ne de. Vse to lahko nadoknadite na kateri od prihodnjih konvencij ali pa, skoraj še bolje, kupite manga revijo in jo prelistajte s svojim najmlajšim oziroma najmlajšo. Nobenemu od vaju ne bo žal.
