Ali si lahko privoščimo stanovanja na Obali?

Stanovanjska problematika je že dolgo časa precej aktualna tema za mlade v Sloveniji. Lastno stanovanje, v katerem je mogoče biti neodvisen, je želja številnih. Toda ali si v teh gospodarskih in družbenih razmerah sploh upajo sanjati? V sedanjih družbenih razmerah se dostop do udobnega bivališča za primerno ceno ne zdi prav nobena norma več, temveč stvar luksuza. Povprečna starost ob odselitvi od staršev v Sloveniji znaša 28,2 let, kar je dve leti višje od povprečne starosti v Evropski uniji, ki znaša 26 let.

Zakaj pa se mladi ne selijo iz stanovanj svojih staršev? Razlogi za to so verjetno pri vsakem posamezniku različni, zagotovo pa veliko vlogo igra nedostopnost stanovanj v Sloveniji. Cene stanovanj na trgu so zelo visoke, zato si mladi težko privoščijo nakup ali najem stanovanja. Najvišje so v večjih in turističnih mestih, ki so obenem mesta, kjer je lažje najti zaposlitev. Povprečne cene rabljenih stanovanj so lani dosegle rekordno raven, tako se danes povprečna cena rabljenega stanovanja na Obali giblje okoli 3.700 evrov na kvadratni meter, kar je le slabih 300 evrov manj kot v Ljubljani. Cene prenovljenih stanovanj in novogradnje so seveda še višje. Kljub visokim cenam je večina novih stanovanj že razprodana, vendar glede na to, da šestdeset odstotkov ljudi v Sloveniji prejema podpovprečne plače, ni jasno, kdo si lahko ta stanovanja sploh privošči. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost pravijo, da je približno štirideset odstotkov nakupov stanovanj investicijskih. Gre za ljudi, ki si kupujejo drugo, tretje in celo deseto stanovanje kot naložbo. Takšne nakupe večinoma opravlja višji srednji razred, bogatejši in poslovneži. Čeprav so stanovanja lahko zelo dobičkonosna naložba, jih zaradi takšnega kopičenja stanovanj veliko ostaja praznih ter tako ne opravljajo svoje osnovne funkcije zagotavljanja domov.

Ker si mladi večinoma ne morejo privoščiti lastnega stanovanja, se pogosto odločajo za najem, ampak tudi tukaj je veliko težav. Zaradi pomanjkanja stanovanj je treba čakati dolgo časa, da bi sploh našli stanovanje, ki ga lahko najamejo. Cene najemnin so tudi visoke, kar za mlade pogosto pomeni, da morajo računati na finančno pomoč staršev. Stanovanja, katerih najemnino si lahko privoščijo, so majhna in včasih celo neurejena in neprimerna za bivanje. Nekatera stanovanja se oddajajo nezakonito – lahko gre za davčne utaje, neprijavljanje ustreznih pogodb in cen ali neizvajanje zakonodajnega okvira. Državni sekretar Klemen Ploštajner pravi, da Ministrstvo za solidarno prihodnost pripravlja trojne ukrepe za rešitev položaja najemnikov, in sicer ozaveščanje najemnikov o njihovih pravicah, prenovo stanovanjske zakonodaje, ki jo načrtujejo v prihodnjem letu, in okrepitev nadzora stanovanjske inšpekcije.

V Slovenski Istri se lastniki nepremičnin pogosto odločajo med oddajo stanovanj študentom in mladim ali veliko bolj dobičkonosno oddajo turistom. To pomeni, da se pogodbe večinoma sklepajo za osem- in devetmesečna obdobja, poletni meseci pa so odprti za turistični najem. V tem primeru se stanovanja ne uporabljajo več za svoj osnovni namen – stanovanjsko rabo. Kratkoročno oddajanje je problematično tudi za študente, ki so na začetku poletnega izpitnega obdobja vsako leto znova prisiljeni iskati novo stanovanje.

Minister Simon Maljevac skupaj z državnim sekretarjem Klemnom Ploštajnerjem in predstavniki kabineta opravlja regijske obiske, kjer se v različnih mestih srečuje s predstavniki stanovanjskih skladov in se pogovarja o možnih rešitvah stanovanjske problematike. V petek, 17. marca, so obiskali tudi Koper, kjer so se sestali z županom Alešem Bržanom in predstavniki Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper. Ministru so predstavili problem, specifičen za Koper, in sicer težavo zapuščenih hiš in parcel na koprskem podeželju. Gre za stare hiše, v katerih že dolgo nihče ne živi in bi lahko bile prenovljene in pretvorjene v nova stanovanja. Medtem ko delež nenaseljenih stanovanj v samem mestu Koper znaša 19,9 odstotkov, v obmestnih naseljih 23,85 odstotkov, na podeželju ta znaša kar 45,33 odstotkov. Po mnenju župana so ta neaktivna stavbna zemljišča večji problem v okviru koprske stanovanjske problematike kot gradnja novih stanovanj. Mestna občina Koper pa je v letošnji proračun vključila tudi gradnjo novih stanovanj. Stanovanjski dejavnosti in prostorskemu razvoju so namenili 4,5 milijona evrov. Dva največja projekta bosta izgradnja soseske Nova Dolinska in ureditev dodatne bivalne enote. V sklopu projekta Nova Dolinska naj bi zgradili tri stolpnice s skupno 166 javnimi najemniškimi stanovanji. Vendar to ne rešuje stanovanjske problematike v Kopru, saj raziskava Urbanističnega inštituta Republike Slovenije predvideva, da bo leta 2029 v Kopru primanjkovalo 3.750 stanovanj.

Državni sekretar Klemen Ploštajner nam je razložil glavni način za reševanje ali vsaj za začetek reševanja stanovanjske problematike. Poudaril je pomen stabilnega javnega vira pri reševanju vprašanja stanovanjske problematike, saj pravi, da se je država v zadnjih tridesetih letih premalo ukvarjala s področjem stanovanj. Javni vir naj bi opolnomočil stanovanjski sklad, da lahko zgradijo dovolj javnih najemnih stanovanj, ki bi se oddajala po neprofitni najemnini.

Zanimanje za stanovanja na Obali narašča, s tem pa tudi cene. Zaradi tega so sanje mladih o življenju na Obali težko uresničljive, razen če imajo dovolj kreditne sposobnosti. 

Sonja Knežević