HeadlineAktualnoSlovenijaGospodarstvoPišemo

Alenka Bratušek okradla davkoplačevalce

Banka Alenke Bratušek

Evropsko sodišče za človekove pravice je ravno ob pravem predvolilnem trenutku, ko tako vladne kot opozicijske stranke veselo novačijo volivce širom slovenske periferije, slovenski javnosti ponudilo piškotek, ki bo nekaj časa hranil bralce strankarsko opredeljenih medijev. Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč razsodilo, da v primeru bančnih izbrisov v Sloveniji v letih 2013 in 2014, torej med vladavino premierke Alenke Bratušek, razlaščeni vlagatelji niso imeli možnosti pravnega varstva.

 

 

V vrsti ukrepov ob nevarnosti prihoda zloglasne trojke, Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske komisije, ki je nameravala (podobno kot v Grčiji in Španiji) v imenu reševanja gospodarstva zadolžiti tudi Slovenijo preko njenih zmožnosti, je vlada Alenke Bratušek v okviru sanacije šestih bank razlastila več kot sto tisoč lastnikov bančnih delnic v skupni vrednosti 960 milijonov evrov.

Državne pravne službe, ki so se borile proti pritožbam okradenih malih delničarjev, ki so v dobri veri verjeli, da z nakupom delnic pomagajo državnemu gospodarstvu in ne le plačujejo škode nesposobnih bankirjev, so ob tako imenovanem bančnem izbrisu navajale, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, poleg tega bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam. Izgube razlaščencev tako naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, brez katerega bi pravzaprav prišlo do kršitev pravil EU o državnih pomočeh. V vsakem primeru so razlaščenci imeli na voljo postopek po členu številka 350.a Zakona o bančništvu, ki banke zavezuje, da potrošnikom omogočijo izvensodno reševanje sporov v zvezi z bančnimi storitvami pred neodvisnim subjektom, so v poskusu prenosa žejnih delničarjev preko vode, še dodajali pravni zagovorniki države.

Če ste se, tako kot večina okradenih delničarjev, izgubili med vrsticami birokratskega novoreka v zagovor države pri kraji zasebne lastnine, ne skrbite – večina zapisanega ne drži. Evropsko sodišče za človekove pravice je v obrazložitvi sodbe med drugim zapisalo, da je bil v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank kršen 1. člen dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zagotavlja, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja. To je lahko nekomu odvzeto le, če je to v javnem interesu ter v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava. Državi je v sodbi tako naložilo, da jim mora omogočiti pravico do sodnega varstva, kar pomeni, da so v primeru nezakonite razlastitve upravičeni do odškodnine, hkrati pa mora država še pred ugotavljanjem nezakonitosti razlastitve tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko plačati po 3.000, enemu pa 1.000 evrov odškodnine za nematerialno škodo.

Podobno sodbo je pred petimi leti sprejelo tudi ustavno sodišče, ko je ugotovilo, da pravna podlaga za razlastitev – Zakon o bančništvu – ni bila skladna z ustavo, saj zakon ne vsebuje posebnih določil, ki bi nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti omogočila ustrezno sodno varstvo, kot zahteva ustava. Kasneje so nezakonitosti v postopku sistemske kraje delničarjev odkrivale še druge institucije, natančneje Nacionalni preiskovalni urad v ovadbi proti nekdanjemu vodstvu Banke Slovenije leta 2018, lani pa še računsko sodišče v revizijskem poročilu o ravnanjih Banke Slovenije.

SEDAJ SI ROKE UMIVAJO VSI – pomnimo; izjava SAB in Banke Slovenije. Prav tako ne pozabimo, da je Zakon o bančništvu (zBan) sprejela druga Janševa vlada.

Roke si poskušajo oprati vsi deležniki s prsti v medu. Vodstvo Banke Slovenije je denimo navedlo, da so za reševanje težave angažirali ekipo strokovnjakov, ki je kot najprimernejšo rešitev glede vprašanja pravnega varstva razlaščencev vidi vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Za delovanje sheme bi bilo treba spremeniti zakon in imenovati poseben organ za tak način reševanja sporov. Tudi predsednica vlade v času bančnega izbrisa Alenka Bratušek pravi, da nad odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice ni presenečena, če to lahko razumemo kot poskus obrambe. Zanimivo pa je, da se pred javnostjo ne rabi braniti trenutni predsednik vlade Janez Janša, ki preko uslužnih medijev poskuša sodbo uporabiti za prekrivanje nečednih poslov na jahtah lobistov zdravstvene opreme. Zakon o bančništvu, ki ga je Banka Slovenije uporabila za razlastitev delničarjev in ga je Ustavno sodišče označilo za neskladnega z ustavo, je namreč leta 2006 sprejela ravno vlada pod vodstvom Janeza Janše.

Source
Jaka Virant

Povezani Članki

Back to top button