Vpliv križark na okolje
Začel se je nov mesec in s tem so na sporedu tudi novi prihodi potniških ladij v koprski potniški terminal. Avgusta se bo privezalo deset potniških ladij. Prva bo prispela v ponedeljek, že naslednji dan pa bo druga pripeljala 2.200 potnikov. Sredi meseca bo priplula prestižna ladja Norwegian Pearl, ki ima 1.197 kabin za 2.400 potnikov in 1.070 članov posadke.
Potniški turizem postaja vse bolj popularen. Kolikor pa prihod potniških ladij doprinese k razvoju turizma, na drugi strani doprinese tudi k onesnaževanju. Običajna križarka, ki lahko sprejme pet tisoč ljudi, dnevno porabi 150 ton goriva. Luksuzno križarjenje je zaradi vplivov na okolje in podnebje postala najbolj škodljiva oblika potovanja. Križarke spuščajo ogljikov dioksid, metan in črni ogljik ter dušikov in žveplov oksid, ki povzroča raka pljuč in kisli dež. Prav tako ne smemo pozabiti na olje, kanalizacijske vode, plastiko in druge škodljive kemikalije, ki jih odlagajo v morje. 25 odstotkov oceanskih odpadkov povzročajo prav potniške ladje.
Veliko evropskih mest omejuje prihode križark, kot recimo Barcelona, nekatera pa jih celo prepovedujejo, eno izmed teh je Amsterdam. Leta 2019 so bile Benetke tretje najbolj onesnaženo pristanišče za križarjenja, dve leti kasneje pa so prihod ogromnih križark prepovedali in s tem pripomogli k 80-odstotnem zmanjšanju emisij žvepla. Strokovnjaki pravijo, da obstaja dovolj tehnologij, s katerimi bi bile križarke čistejše, a industrija v tej smeri prostovoljno ne želi delovati, zato bi bilo potrebno posredovanje oblasti, ki bi ta sektor regulirala.
Ana Zupan
