V slovenski Istri je voda kakovostna

Voda je dragocena dobrina, ključna za ohranjanje okolja in življenja v njem. V nekaterih delih sveta imajo življenjsko pomembne in nujne tekočine premalo, drugod pa s tem nimajo težav. Veliko je tudi takih držav, kjer gospodinjstva še danes nimajo dostopa do pitne vode. Na srečo je takšna situacija za Slovenijo trenutno še nepredstavljiva, saj je vode dovolj za vse potrebe, ki pestijo domači živelj. V slovenski Istri domove že natanko devetdeset let oskrbuje Rižanski vodovod Koper, ki skrbi, da je kakovost pitne vode zdravstveno ustrezna in skladna z zahtevami Uredbe o pitni vodi na celotnem javnem vodovodnem omrežju.

Glavni vir oskrbe s pitno vodo je izvir reke Rižane, ki se nahaja v kraškem zaledju in predstavlja temelj vodovodnega sistema. Pomemben del vode prihaja tudi iz vodarne Gabrijeli, ki je del podsistema na območju Sečovelj. Dodatne količine pa Rižanski vodovod zagotavlja z nakupom vode iz sosednjih sistemov – iz Istrskega vodovoda Buzet (Gradole) in Kraškega vodovoda Sežana (Klariči) ter izjemoma v zelo majhnih količinah tudi iz Tržaškega vodovoda. V slovenski Istri se v sušnih obdobjih pretok izvira Rižane močno zmanjša, kar vpliva na količino razpoložljive vode. Zadostne količine vode v teh primerih zagotavljajo s kombiniranjem več razpoložljivih alternativnih virov. Kombinacija teh omogoča stabilno in prilagodljivo oskrbo tudi v zahtevnejših in izrednih razmerah.

Na Rižanskem vodovodu so nam zagotovili, da je kakovost pitne vode znotraj celotnega sistema ustrezna in na visoki ravni, saj to zagotavljajo z rednim spremljanjem kvalitete. Analize pitne vode se v sklopu rednega notranjega nadzora izvajajo skozi celo leto po celotnem sistemu vodovoda. Preverjajo se mikrobiološke in fizikalno-kemijske lastnosti, skladno z Uredbo o pitni vodi. Kakovost vode preverja tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Poleg rednega vzorčenja opravljajo še terenske meritve in dodatna vzorčenja ob vzdrževalnih delih na omrežju in tako dodatno preverjajo in zagotavljajo zdravstveno ustrezno pitno vodo. Občani si lahko skladnost odvzetih vzorcev pitne vode znotraj rednega notranjega nadzora kadarkoli ogledajo na spletni strani Rižanskega vodovoda.

Vodo pred distribucijo obdelujejo z napredno metodo ultrafiltracije, ki je učinkovita pri odstranjevanju mikroorganizmov, trdih delcev in motnosti, pri tem pa ohranja koristne minerale. Postopek ne zahteva dodajanja kemikalij in velja za eno najučinkovitejših in okolju prijaznih metod čiščenja. Ultrafiltracija se uporablja v vodarni Rižana in tudi v vodarni Gabrijeli, nakar se za dodatno varnost doda še klor. Po potrebi se v postopku obdelave uporablja tudi aktivno oglje za dodatno izboljšanje kakovosti vode. 

Zaradi velikosti in razvejanosti vodovodnega omrežja in zagotavljanja mikrobiološke varnosti, se v sistemu distribucije izvaja sekundarna dezinfekcija s klorom na več lokacijah po sistemu. Izvir Rižane je kraškega značaja, kar pomeni, da je varna priprava vode še toliko pomembnejša zaradi ranljivosti podzemnega toka in hitrega širjenja morebitnega onesnaževanja. Prav zato si v Rižanskem vodovodu prizadevajo zmanjšati tveganje za zdravje na najnižjo raven z uvajanjem sodobnih tehnologij in premišljenim upravljanjem vodovodnega sistema. Vrsto let so dejavni tudi na področju obnovljivih virov energije: imajo več sončnih elektrarn, s katerimi delno pokrivajo lastne potrebe po elektriki. Stare črpalke tudi postopno zamenjujejo z novejšimi in energetsko učinkovitejšimi modeli. Poleg tega so posodobili opremo za iskanje puščanj, s čimer so postali še uspešnejši. Vodovodni sistem upravljajo na daljavo s pomočjo sistema SCADA, vgrajeni merilci pretoka pa omogočajo hitrejše odkrivanje napak, zmanjšanje vodnih izgub in večjo učinkovitost omrežja.  

Še največjo težavo Rižanskemu vodovodu Koper povzroča infrastruktura omrežja, ki je na nekaterih odsekih stara prav toliko kot vodovod sam, torej skoraj stoletje. Kljub temu redno izvajajo posodobitve, zato so številni odseki sodobni in tehnično ustrezno vzdrževani. Cevovode obnavljajo po potrebi – načeloma takrat, ko dosežejo določeno starost, še pomembnejši kriterij pa je pogostost in resnost puščanj. Če na določenem odseku beležijo pogoste okvare in popravila postajajo ponavljajoča, se raje odločijo za celovito obnovo. Ob občasnih puščanjih pa mesta sanirajo sproti in s tem podaljšajo življenjsko dobo cevovoda. 

V luči vse hujših sprememb podnebja, ki največji davek pobirajo prav pri živih bitjih, bi morali vodo bolj ceniti, z njo pravilno delati in varčevati. Spomnimo se ljudskega pregovora: »Pravi okus vode spoznamo šele v puščavi.«

Andraž Velkavrh