Prejeli smo: Sreča v očeh, ki pogreje srce

Dobrodelna akcija Barve so moje misli, čopič so moje besede, platno so moji spomini, katere namen je bil zbiranje pripomočkov za ustvarjanje za osebe z demenco, ki so v domovih za starejše, se je zaključila. S pomočjo srčnih posameznikov smo omogočili likovne delavnice v kar 11-ih domovih za starejše.

Nimam besed, s katerimi bi lahko izrazila hvaležnost, ki jo čutim do vseh, ki so se odzvali s svojim sodelovanjem v dobrodelni akciji, do vseh, ki so verjeli, da nam bo uspelo.

Neizmerno sem srečna, da bodo lahko likovni terapevti s pomočjo zbranih pripomočkov za ustvarjanje izvajali likovne delavnice, ki osebe z demenco pomirjajo, ki jim pomagajo pri izražanju čustev, ki jih občutijo, a jih ne zmorejo verbalno izraziti, ki prispevajo k zmanjšanju tesnobnega razpoloženja, ki izboljšujejo motorične spretnosti, ki vzbujajo občutek zadovoljstva, ponosa in osebne vrednosti, ki vzbudijo spomine, in včasih celo spodbudijo govor.

Ker dobrodelnost ne pozna počitka, se te dni začenja nova dobrodelna akcija Sreča v očeh, ki pogreje srce.

Sreča v očeh, ki pogreje srce je velikonočno obarvana dobrodelna akcija. Njen namen je z lepimi željami in pozitivnimi mislimi ob prihajajočih velikonočnih praznikih pričarati nasmeh na obrazu najstarejšim članom družbe, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po vsej Sloveniji.

Akcija je bila prvič izvedena pred štirimi leti, ko se je naša mala praznična tovarna voščilnic – res je prava mala tovarna, saj v njej ob prijetnem medsebojnem druženju izdelamo vsako leto več kot 1000 voščilnic – odločila, da ne bo več odprta samo v predbožičnem času.

Biti spregledan, nezaželen, neljubljen, odrinjen, pozabljen od vseh je namreč strašna oblika ‘revščine’. In najstarejši člani družbe, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po vsej Sloveniji, to so. So spregledani, nezaželeni, neljubljeni, odrinjeni, pozabljeni od družbe. Teh občutkov ne privoščim nobenemu.

Ena ključnih nalog predmeta, ki ga poučujem na pedagoški fakulteti – ki je tudi zbirni center prinesenih in poslanih velikonočnih voščilnic –, je ‘vzgajati za vrednote, ki prispevajo k boljšemu svetu’. Zato k sodelovanju v dobrodelnih akcijah vedno povabim tudi študente (bodoče vzgojitelje in učitelje), saj želim, da zaznajo potrebe okoli sebe, potrebe, ki jih je vsak dan več, da začutijo, da lahko tudi oni naredijo nekaj dobrega za drugega, da se naučijo, kako sočutnost, solidarnost, dobrodelnost na preprost način približati (pred)šolskim otrokom.

Verjamem, da igra pri učenju sočutnosti, solidarnosti, dobrodelnosti pomembno vlogo zgled. Zgled je najboljši učitelj.

Učiti danes z zgledom sočutnosti, solidarnosti, dobrodelnosti, katerih pomen je opravljanje, izkazovanje dobrih del, dejanj, med katere sodijo tudi iskren nasmeh, topel objem, prijazen pogled, lepa beseda …, je naše edino upanje, da ustvarimo sočuten, solidaren, dobrodelen jutrišnji svet.

Vsakdo izmed nas lahko naredi nekaj dobrega za nekoga drugega.

Do danes smo v naši mali praznični tovarni voščilnic izdelali 284 velikonočnih voščilnic s kratkimi mislimi upanja. Koliko jih bo nastalo do 12. aprila, ko se akcija zaključi, ne vem, a vem, da bomo do zadnjega pridno rezali, lepili, risali, barvali, pisali …, da jih nastane čim več.

Ker nič ne pogreje srca bolje kot sreča v očeh starostnika, ki bere voščilnico, ki je bila ustvarjena samo zanj, z ljubeznijo.

K izdelovanju voščilnic želim povabiti vse ljudi dobrega srca.

K sodelovanju želim opogumiti tudi vzgojiteljice, učiteljice. Barvitost, značilna za velikonočne praznike, zelo privlači otroke, zato z velikim veseljem sodelujejo pri pripravah na praznovanje, kar lahko izkoristimo za to, da jim razložimo sporočilo tega praznika in simbole, ki ga spremljajo, na način, ki je sprejemljiv za vse otroke, ki upošteva medkulturne razlike.

Velika noč je res krščanski praznik, a je tudi globalni praznik, saj se opira na starodavne obrede ob slavljenju pomladi. Kristjani se na ta dan spominjajo Kristusovega vstajenja od mrtvih, medtem ko se ostali ljudje spominjajo starih obredov, šeg, navad povezanih s plodnostjo, zdravljenjem in zagotavljanjem dobre letine.

Ob veliki noči se tudi pri ‘nevernemu’ prebivalstvu pojavi t. i. ‘velikonočni’ sindrom. To je čas, ko je ‘nekaj v zraku’. Toplo sonce, žvrgolenje ptic, prebujanje narave, kaljenje, brstenje, cvetenje in rast nam ogrejejo srca, nam vlijejo novo energijo, novo upanje.

In če to sporočilo upanja povežemo s sporočilom ljubezni do sočloveka naredimo dvojno dobro. Navade, ki jih otroci dobijo v otroštvu, namreč določajo, kako bodo doživljali praznike in sočloveka, ko odrastejo.

Vse, ki se odločijo priključiti dobrodelni akciji in z izdelanimi voščilnicami razveseliti najstarejše člane družbe v prihajajočih prazničnih dneh, vabim, da izdelane voščilnice do sobote, 12. aprila 2025, odložijo v škatlo, ki se nahaja v atriju ali jih pošljejo na Danijela Horvat Samardžija, Pedagoška fakulteta, Cankarjeva 5, 6000 Koper (s pripisom “SREČA V OČEH, KI POGREJE SRCE”).

Pri pisanju voščilnic je pomembno, da so le-te napisane na roko, da so črke dovolj velike in berljive. Zaželeno je tudi, da je voščilnica podpisana, da celota deluje še toliko bolj osebno in posebno.

V prihajajočih prazničnih dneh bodimo razlog, da se nekdo nasmehne, da se nekdo počuti ljubljenega. Ne pozabimo, da bomo tudi mi enkrat, še prekmalu, star(ejš)i in si bomo želeli, da bi se nekdo spomnil na nas.

Moje voščilo ob prihajajočih praznikih: “Naj pomladno slavje življenja prinese nove blagoslove ljubezni, upanja, miru, zdravja in sreče vam in vašim ljubljenim.”

Danijela Horvat Samardžija, višja predavateljica