Medi(n)teran: Kažun
V redni ponedeljkovi rubriki Medi(n)teran spoznavamo tipične istrske stvari, od kulinaričnih izdelkov, do naravnih znamenitosti ter tudi živalskih in rastlinskih vrst, tokrat pa bomo predstavili kažun. Hiška oziroma majhno pastirsko zatočišče iz kamna, ki se je v Sloveniji ohranila zlasti v Istri in na Krasu. Gre za enega od načinov suhe gradnje, pri katerem so bile hiške običajno brez oken in z zgolj eno vhodno odprtino. Praviloma so bile zgrajene na robu njiv, poljskih zemljišč, vinogradov in oljčnikov, namenjene pa so bile zatočišču pred slabim vremenom ali soncem, pa tudi shrambi različnih orodij. Podobne hiške so se pojavljale po celi jadranski obali, kjer so jih poimenovali cemeri, komarde ter bunje.
Kažun je bil zgrajen brez malte s tehniko suhega zidu, pri gradnji pa se je uporabljal lokalni naravni kamen. Njegova oblika je bila okrogla ali ovalna s stožčasto streho, brez oken in majhnimi vrati. Kot smo že omenili je služil tudi kot skrivališče pred dežjem, burjo in soncem, predstavljal pa je zavetišče tako kmetom kot pastirjem, hkrati pa je omogočal zavetje različnim živalim. Kažuni so bili sicer praviloma tako majhni, da odrasel človek v njih ni mogel stati pokonci, v njem pa so bile lahko naenkrat samo tri osebe. Zelo redke so bile večje dimenzije, torej večje hiške, ki so v preteklosti služile kot stanovanje, hkrati pa so predstavljale izročilo stare kmečke arhitekture. Dandanes so kažuni večinoma neuporabni, a so zaradi ohranjanja in obnavljanja kulturne dediščine zelo cenjeni. Poleg tega jih lokalno prebivalstvo izkorišča kot turistične znamenitosti in simbol istrske identitete, saj se prek njega lahko občuti preteklost. Vsekakor gre za simbol in dokaz trdega dela in iznajdljivosti ljudi nekoč.
Na hrvaški strani istrskega polotoka lahko v okolici Vodnjana odkrijete celo vrsto kamnitih hišk, ki vas vrnejo v stare čase, saj jih tam v zadnjem desetletju še posebej varujejo pred uničevanjem in propadanjem. Po zadnjih podatkih je v Istri trenutno registriranih okoli 5000 kažunov (v preteklosti jih je bilo bojda med 10.000 in 20.000), od tega od 2000 do 3000 prav na tem območju. V vasi Batvači sta na primer ohranjena kažuna dvojčka, ki sta zaradi svojih posebnih lastnosti prava atrakcija. Prvi ima notranji primer in višino okrog 4 metre z debelino 1,2 metra, predpostavlja pa se, da je bila v njem najbrž živina. Drugi je malce manjši, a je zanimiv zaradi ognjišča in majhne odprtinice namesto dimnika, kar je znak, da so tam prebivali kmetovalci. Seveda pa jih lahko odkrijete tudi na slovenski strani meje, med bolj znanimi je kažun v Padni, ki je še en v nizu pokazateljev, kako so ljudje nekoč zidali, pa tudi živeli na tem območju.
Andraž Velkavrh
